Največkrat je tako, da se »planira« le računovodski dobiček poslovnega leta, ki je osnova za plačilo davka na dobiček in višino akontacije v prihodnjem poslovnem letu. Marsikateri podjetnik se zaradi obilice dela proti koncu leta premišljenemu planiranju izogne, kar lahko pripelje do neželenih posledic za poslovanje v naslednjem obdobju.

In kaj se lahko zgodi?

Podjetje posluje dobro, je v fazi rasti, kar večinoma pomeni povečanje potreb po dodatnem zaposlovanju in financiranju zalog. Podjetje lahko za to porabi notranje vire, v kolikor jih ima, največkrat pa želi rast financirati s posojili. Za presojo kreditne sposobnosti podjetja banke vedno pregledajo zadnje letno poročilo podjetja, ki je bilo oddano na AJPES. Glede na izračunane finančne kazalnike se odločajo, ali bodo podjetje financirali ali ne. Eden bolj merodajnih kazalnikov je kazalnik NFD/EBITDA, ki pokaže, koliko let bo podjetje odplačevalo svoj dolg, ob predpostavki, da se NFD in EBITDA ne spreminjata. Kratica NFD pomeni neto finančni dolg oziroma vse kratkoročne in dolgoročne obveznosti podjetja skupaj, kazalnik EBITDA pa predstavlja dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo. EBITDA  kreditodajalcem predstavlja prosti denarni tok podjetja oziroma zmožnost podjetja za poravnavanje svojih finančnih obveznosti.

Torej, če je podjetje v fazi rasti, je priporočljivo, da se posveti tudi pripravi letnega poročila. Tu mislimo predvsem na odločitev o optimizaciji davka, kar je mnogim podjetjem osnovni cilj. V kolikor podjetje rezultat prilagaja temu cilju, se sicer na ta način lahko zniža davčna obremenitev, obenem pa se lahko zmanjšajo tudi možnosti za zunanje financiranje. Vezano na zgornjo obrazložitev sledi, da se z nižjim prikazanim dobičkom niža EBITDA, kar bankam signalizira nižjo sposobnost podjetja za poravnavanje svojih obveznosti.

Že res, da se na ta način lahko izogne plačilu davka, si pa obenem zapre vrata za zunanje financiranje za vse leto, saj si z negativnim poslovanjem močno zniža boniteto. To pomeni, da ima najmanj eno leto preslabo boniteto tako za kandidiranje pri kreditodajalcih preko javnih razpisov kot tudi pri komercialnih bankah, ki so sploh stroge pri določanju bonitete oziroma kreditne sposobnosti pri podjetjih z negativnim rezultatom.