Mitja Sagaj
Slovenija potrebuje nov razvojni model in gospodarstvo mora pri tem opraviti svoj del naloge, predvsem mora bistveno povečati svojo dodano vrednost, saj bomo le tako lahko ohranili oziroma še izboljšali socialne storitve v državi, je prepričan Anže Voh Boštic, pobudnik in strokovni vodja novoustanovljenega Tehnološkega foruma, gospodarskega interesnega združenja, ki povezuje tehnološka podjetja, da odločevalcem in širši družbi ponudi odgovore, kako z rastjo izvozno usmerjenega visokotehnološkega sektorja z inovativnimi produkti in rešitvami, ki uspešno konkurirajo na globalnem trgu, povečati dodano vrednost.
"V pogovorih s slovenskimi tehnološkimi podjetji sem zaznal, da želijo spremembe na bolje za gospodarstvo in družbo, a ker morajo poslovati in tekmovati na svetovnem trgu, za to nimajo časa. Signali, ki jih dobivajo iz okolja, pa so, naj ustanovijo organizacijo, ki jih bo zastopala," pravi Voh Boštic. "V Sloveniji so številne aktivnosti civilne družbe, nevladnih organizacij in društev, so pa podjetja, ki so zdaj združena v Tehnološki forum, zaznavala, da je premalokrat prišlo do sinergij. Želja vseh je, da bi živeli bolje, v gospodarskem sektorju pa smo zaznavali, da je bila industrija visokotehnoloških podjetij, ki digitalizacijo postavljajo na prvo mesto, v obstoječih združenjih premalo slišana," razloge za ustanovitev novega gospodarskega interesnega združenja vidi predsednik združenja Andraž Logar, sicer izvršni direktor tehnološkega podjetja 3FS.
Veliko prostora za rast
Razloge za slabšo slišnost lahko sicer iščemo tudi v majhnosti tehnološkega sektorja v primerjavi z na primer avtomobilsko industrijo, tudi ton komunikacije v preteklosti ni bil vselej primeren, da bi lahko dosegli skupen cilj. "Veliko je sicer že bilo storjenega, se pa ne strinjamo s trditvijo, da ni več prostora za rast, trdimo namreč, da lahko tehnološki sektor povečamo še za nekajkrat," pravi Logar in dodaja: "Če pa želimo to doseči in hkrati obdržati, kar imamo, smo gospodarstveniki v tem združenju pripravljeni prevzeti del odgovornosti." Ni pa politika po njegovem mnenju edina, ki jo je treba nasloviti, so še tudi segmenti družbe, s katerimi se je treba dogovarjati, da bi lahko dosegli premike. "Premalo se govori tudi, ali smo v izobraževalnem sektorju pripravljeni na to, kar prihaja," pravi Logar.
"Ne strinjamo se s trditvijo, da ni več prostora rast"
Outbrain, Sportradar, Kyuriosity, Silicon Gardens Fund, Dobre zgodbe, Inova IT, Kaldi IT, Jadek & Pensa, meetings.bio, Nomnio in Mediately je le nekaj od članov GIZ Tehnološki forum, njihovo število pa še kar naprej raste. V letos izdani študiji o pregledu ukrepov za spodbujanje razvoja visokotehnološkega sektorja v državah EU in predlogi ukrepov za Slovenijo avtorji Jože Damijan, Sandra Damijan, Anamarija Cijan in Jakob Štemberger ugotavljajo, da zgolj visoka nagnjenost države k vlaganjem v raziskave in razvoj še ne prinese inovacijske uspešnosti njenega gospodarstva (v smislu inovativnosti podjetij, stopnje patentiranja, bolj tehnološko intenzivne strukture gospodarstva in večjega deleža izvoza proizvodov visoke tehnologije) ter privlačnosti za naložbe tveganega kapitala. Avtorji tudi ugotavljajo, da za privlačnost države za naložbe tveganega kapitala v nove tehnološke projekte (kljub visoki raziskovalni razvitosti) ne zadostujejo nizki davki (na plače, kapitalske dobičke in dobičke podjetij), kajti prav neugodna davčna politika se pogosto omenja kot razlog, ki odvrača podjetniške aktivnosti.
Niso pot do rešitve le nizki davki
Inovacijska sposobnost in potencial za komercializacijo inovacij sta po mnenju avtorjev odvisni od kombinacije kompleksnih pogojev tako za nastanek inovacij kot za njihovo komercializacijo. Visoka vlaganja v raziskave in razvoj so sicer pomembna, prav tako je pomembno ugodno poslovno okolje, ki pa se ne odraža nujno v nizkih davkih. Izpostavljajo primer Estonije, ki kaže, da je potencial države za inovacije in njihovo komercializacijo mogoče razviti, vendar zgolj s konsistentnim strateškim pristopom, ki ta tehnološki potencial države gradi sistematično z razvojem vseh ključnih elementov inovacijskega ekosistema.
Tehnološko-komercialni uspeh majhnih držav po ugotovitvah avtorjev raziskave temelji na več ključnih elementih, med katerimi so strategija države na specifičnem interesnem področju, prvi razvojni impulz pride od države v obliki javnih naročil specifičnih tehnoloških rešitev, velika vlaganja v raziskave, razvoj in v visoko šolstvo, mednarodno iskanje talentov, začetno javno financiranje inovacij v kritični fazi in kasneje zagonskih podjetij, poenostavljeno poslovno okolje za spodbuditev podjetništva in spodbujanje podjetništva z nagrajevanjem zaposlenih z opcijami. V okviru teh elementov so bila podana priporočila za vladne ukrepe z namenom spodbuditve inoviranja in komercializacije inovacij.
