Čeprav sta naravna svetloba in svež zrak temeljna elementa našega vsakdana, pogosto nista prioriteta pri zasnovi delovnega prostora ali v prizadevanjih za večjo produktivnost zaposlenih. A raziskave zadnjih let potrjujejo, da lahko z ustrezno izkoriščenostjo teh naravnih virov produktivnost zaposlenih povečamo tudi do deset odstotkov. To je pomembno tako za delodajalce kot tudi delojemalce, z več možnostmi dela od doma pa ne le v poslovnih prostorih, ampak tudi v domačih pisarnah.
Sodobna arhitektura od leta 1970 daje prednost energetski učinkovitosti, pogosto v škodo kakovosti zraka in svetlobe v zaprtih prostorih. A vendar ljudje v zaprtih prostorih preživimo približno 90 odstotkov časa, se pa s kakovostjo razmer v notranjih prostorih ukvarjamo manj kot z razmerami v zunanjem okolju. Raziskava harvardskih strokovnjakov iz leta 2016 je potrdila, da so v zgradbah, ki so zasnovane s poudarkom na kakovosti notranjega okolja, uporabniki dosegali precej boljše kognitivne dosežke in poročali o boljšem počutju. To velja predvsem za stavbe, ki vključujejo trajnostne pristope k prezračevanju in naravni svetlobi. V takih okoljih je zmanjšana tudi prisotnost alergij, kar pozitivno vpliva na zdravstveno stanje zaposlenih.
Več ogljikovega dioksida, manj učinkovitosti
Kakovost zraka v notranjosti prostorov vpliva na produktivnost, pogosto na subtilen način, ki ga ljudje niti ne zaznajo. Raziskovalca Pawel Wargocki in David P. Wyon sta leta 2013 odkrila, da zrak in temperatura vplivata na hitrost, s katero ljudje opravljajo svoje naloge. V raziskavi sta ugotovila, da neustrezno prezračevanje in previsoke temperature povečajo koncentracijo ogljikovega dioksida v krvi, kar zavira umske procese in zmanjša učinkovitost pri delu, ki zahteva visoko stopnjo koncentracije.
Naravna svetloba spodbuja izločanje melatonina, hormona spanja, ki pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja med aktivnostjo in počitkom
Naravna svetloba ni pomembna samo zaradi boljše vidljivosti, temveč tudi zaradi njenega vpliva na počutje in energijo zaposlenih. Strokovnjaki pojasnjujejo, da telo naravno svetlobo uporablja za nadzor različnih telesnih funkcij, kot so raven hormonov, telesna temperatura in bioritem. Svetloba v jutranjih urah aktivira telo za dnevne izzive, medtem ko večerna svetloba spodbuja umiritev in pripravo telesa na počitek. Ta naravni cikel spodbuja notranjo oziroma biološko uro, ki usklajuje našo budnost in fazo počitka.
Tako modrikasta svetloba, ki je prevladujoča zjutraj in zvečer, sinhronizira notranjo uro. Modra svetloba zjutraj, tudi umetna, lahko pomaga, da se lažje prebudimo, medtem ko izpostavljenost modri svetlobi zvečer – kot je svetloba zaslonov in LED-svetilk – zmede telesno uro in upočasni sproščanje melatonina, kar podaljša občutek budnosti. Prav zato raziskave priporočajo uporabo hladne svetlobe zjutraj, medtem ko zvečer priporočajo uporabo toplejših odtenkov svetlobe.
Ali zjutraj težko začnete delo? Svetloba je rešitev
Svetloba igra ključno vlogo tudi pri regulaciji kortizola, stresnega hormona, ki vpliva na našo budnost in učinkovitost. Ob nenadni osvetlitvi ponoči se raven kortizola zviša, kar telo pripravi na potencialne nevarnosti. Načrtovana izpostavljenost svetlobi zjutraj je lahko koristna za zaposlene, ki težko začnejo delo, saj jutranja svetloba pomaga, da se lažje prilagodijo dnevnim obremenitvam.
Svetloba lahko olajša tudi simptome, ki spremljajo motnje spanja ob menjavi časovnih pasov. Pri tem lahko strategije, kot je izpostavljenost hladni beli svetlobi po prihodu na cilj, pomagajo premostiti občutek utrujenosti in razdražljivosti, ki ju navadno prinaša zamik cirkadianega ritma.
Učenci dosegajo boljše rezultate pri testih, če so izpostavljeni močnejši, hladni beli svetlobi, ki stimulira njihovo budnost
Naravna svetloba spodbuja izločanje melatonina, hormona spanja, ki pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja med aktivnostjo in počitkom. Melatonin se sprošča, ko se začne temniti, in doseže vrhunec ponoči, kar pripomore k nočnemu okrevanju telesa. Melatonin je pomemben tudi zaradi svojih antioksidativnih lastnosti, ki pomagajo obnavljati genetski material v celicah. Nizka raven melatonina negativno vpliva na kakovost spanja in je lahko povezana z motnjami razpoloženja, medtem ko lahko visoka raven svetlobe zvečer zniža raven melatonina, kar otežuje prehod v stanje počitka.
Kljub številnim pozitivnim učinkom svetloba prinaša tudi pasti
Svetloba ima številne terapevtske učinke in je koristna za ljudi z motnjami, kot so migrene, sezonska depresija in psihične težave. Raziskave so pokazale, da lahko izpostavljenost močni hladni svetlobi zmanjša simptome depresije in izboljša splošno razpoloženje. Na severnih območjih, kjer so ljudje pozimi manj izpostavljeni naravni svetlobi, svetilke, ki simulirajo dnevno svetlobo, že dolgo uporabljajo za izboljšanje psihofizičnega počutja.
Naravna svetloba, ki je močnejša od umetne, pomaga pri uravnavanju bioritma, izboljšuje počutje in zmanjšuje utrujenost
Prav tako pa svetloba vpliva tudi na številne fiziološke procese. Infrardeča svetloba lahko denimo pomaga pri zmanjšanju vnetij, rumena svetloba pospešuje celjenje ran, ultravijolična pa spodbuja tvorbo vitamina D, ki je ključnega pomena za zdravje kosti in imunskega sistema. Kljub pozitivnim učinkom pa ima svetloba tudi svoje pasti. Utripanje svetlobe, ki je včasih neopazno za naše oči, lahko povzroča glavobole, razdražljivost in celo epileptične napade pri občutljivejših ljudeh.
S svetlobo tudi zoper utrujenost po malici
V delovnem okolju je naravna svetloba pomemben dejavnik, saj zaposlene spodbuja k večji pozornosti in zmanjšuje utrujenost. V praksi lahko delodajalci osvetljenost prilagodijo času dneva. Tako se lahko delovna produktivnost poveča že s prilagajanjem svetlosti prostora po prihodu zaposlenih na delo, pozneje pa jo lahko zmanjšamo proti koncu delovnega dne, da se pripravijo na sprostitev in počitek. V popoldanskih urah, ko se po obroku energija pogosto zniža, lahko zvišanje osvetljenosti spodbuja zbranost in premaga občutek utrujenosti.
Raziskave na šolah so pokazale, da učenci dosegajo boljše rezultate pri testih, če so izpostavljeni močnejši, hladni beli svetlobi, ki stimulira njihovo budnost. Manjša osvetlitev in toplejša barva svetlobe pa nasprotno ustvarita sproščeno ozračje, ki je bolj primerno za umirjanje. V delovnih prostorih je dnevna svetloba neprecenljiva tudi zato, ker zagotavlja stik z naravo, zmanjšuje občutek utesnjenosti in spodbuja ustvarjalnost.
Svetloba in svež zrak sta ključna dejavnika, ki podpirata produktivnost in splošno zdravje zaposlenih. Naravna svetloba, ki je močnejša od umetne, pomaga pri uravnavanju bioritma, izboljšuje počutje in zmanjšuje utrujenost. Svež zrak pa izboljšuje zbranost in preprečuje negativne učinke slabe prezračenosti, kot so glavoboli in zmanjšana zbranost. Delodajalci se tako vse bolj zavedajo pomembnosti teh dejavnikov, saj se z ustreznimi prilagoditvami okolja lahko dosežejo večja delovna motivacija, boljše počutje zaposlenih in s tem večja produktivnost.
