Vesoljska industrija: "Slovenija povečuje svoje vesoljske ambicije"

Čeprav je vesoljski sektor v Sloveniji sicer še relativno majhen, se je število zaposlenih v teh podjetjih od leta 2016, ko se je Slovenija začela intenzivneje ukvarjati s področjem vesoljske tehnologije, povečalo s takrat 100 zaposlenih na današnjih 182, kar predstavlja kar 82-odstotno rast, so izračunali na ministrstvu za gospodarstvo.

Podjetij, ki se ukvarjajo zgolj s področjem vesoljske tehnologije, je trenutno v Sloveniji 17, med njimi pa so večinoma mala in mikro podjetja. Se pa s področjem kot del svojega asortimana ukvarjajo tudi nekatera večja podjetja, kot so Dewesoft, Cosylab, Duol in druga. "Če upoštevamo še ta podjetja, dosežemo število 26 podjetij, ki so že aktivna na področju vesolja. Skupaj z raziskovalnimi inštitucijami in javnimi zavodi ta številka presega 40 akterjev. Število zaposlenih se je v teh podjetjih od leta 2016, ko je znašalo 562, povečalo na 882 zaposlenih v letu 2020, kar je 57-odstotno povečanje. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je v teh podjetjih znašala cca 69.100 evrov, sporočajo z ministrstva.

"Ministrstvu za gospodarstvo je doslej uspelo oblikovati močan ekosistem slovenske vesoljske industrije, ki se dobro vključuje v programe Evropske vesoljske agencije (ESA). Na nedavni ministrski konferenci ESA smo najavili skoraj podvojitev slovenskih vlaganj v programe ESA (s treh milijonov evrov na 5,8 milijona evrov letno, op. p.), s tem pa povečujemo možnosti slovenskih podjetij za sodelovanje v teh programih z velikim razvojnim potencialom. To pa je še vedno pol manj, kot za svoj vesoljski program namenja denimo Češka," je sporočil Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pri tem je kot primer uspešnega podjetja, ki v vesolju sodelujejo, hitro rastejo in dobivajo odlične priložnosti, navedel podjetje Sinergise, o katerem pišemo v spodnjem članku. "Slovenija povečuje svoje vesoljske ambicije, zato to področje organizacijsko in finančno bistveno krepimo, letos pa bo državni zbor prvič sprejemal tudi slovensko vesoljsko strategijo, da s strateškim dokumentom določimo naše nacionalne cilje v vesolju. Slovenija je majhna na Zemlji, a bo velika v vesolju," pravi Frangež.

Področje vesoljske industrije je sicer zelo obsežno in vanj se lahko vključijo podjetja iz najrazličnejših sektorjev: od prehrane, energije, telekomunikacij in navigacije, novih materialov in 3D-tiskanja, kontrolnih sistemov, obdelave in hrambe velikih količin podatkov, novih načinov obdelave materialov, medicine, obrambe in številnih drugih. Poleg tega ima sektor zaradi visoke stopnje inovativnosti tudi nadpovprečne učinke prelivanja; na primer uporaba laserske tehnologije, razvite na področju vesoljske tehnologije, za izvedbo očesnih operacij, uporaba infrardečih kamer, prvenstveno razvitih za uporabo na satelitih za pametne naprave, uporaba inovativnih materialov, razvitih za vesoljske objekte v letalski in avtomobilski industriji, in tako dalje.

Slovenija se je Evropski vesoljski agenciji (ESA) pridružila v letu 2016 s podpisom pridružitvenega sporazuma. V letu 2020 je svoj status nadgradila s podpisom nadgrajenega pridružitvenega s sporazuma, ki predvideva postopno približevanje Slovenije k polnopravnem članstvu v tej mednarodni agenciji. Pridružitveni sporazum z agencijo poteče konec leta 2024, zdaj potekajo intenzivne priprave na polnopravno članstvo, ki vključujejo tudi pripravo nacionalne vesoljske strategije. Ob sodelovanju ministrstev za gospodarstvo in izobraževanje pa poteka tudi priprava načrta vključevanja vsebin s področja vesolja v učne kurikule osnovnih in srednjih šol.

V nekaj manj kot šestih letih članstva je bilo z Evropsko vesoljsko agencijo podpisanih čez 60 pogodb 23 slovenskih partnerjev (16 podjetij in 7 inštitucij) v skupni višini ca. 17,7 milijona evrov. "Za podjetja in inštitucije, ki sodelujejo z ESO, to predstavlja pomembno referenco tudi pri pridobivanju drugih, komercialnih poslov v večjem obsegu. Vesoljska tehnologija sama po sebi za zdaj še ne prinaša velikih dobičkov, vendar ima pomembno vlogo pri spodbujanju celotnega gospodarstva. Zaradi prenosa tehnologij na druga področja je gonilna sila razvoja. Zanimiv primer tega je sodelovanje podjetja Skylabs s podjetjem Gorenje pri izdelavi pametnega pralnega stroja, pri katerem se bo tehnologija, razvita za satelit Trisat, uporabljala za določevanje lastnosti tekstila," so sporočili z ministrstva za gospodarstvo.