Darja Kocbek
Cena zlata se vse bolj približuje meji 3000 dolarjev za unčo (31,1 grama), včeraj se je cena že gibala okoli 2948 ameriških dolarjev. Ko so časi negotovi in gospodarski obeti slabi, vlagatelji iščejo naložbe, ki so odporne na krizo. Zlato je takšna naložba, ker ohranja svojo vrednost ne glede na to, kako visoka je inflacija, varna naložba je tudi v času valutnih reform in nihanja menjalnih tečajev. "Zelo jasno je, da se cena zlata približuje ravni 3000 dolarjev. Vprašanje ni, ali bo to raven dosegla, ampak kdaj jo bo," je po poročanju revije Mining Weekly dejal neodvisni analitik Ross Norman.
Cena zlata rekorde dnevno podira po inavguraciji Donalda Trumpa. Razlog za to je po oceni analitikov strah vlagateljev pred trgovinsko vojno zaradi carin, ki jih je predsednik ZDA že začel uvajati. Na uvedbo desetodstotne uvozne carine na kitajsko blago so se v Pekingu takoj odzvali s protitarifami na ameriške izdelke in strožjim nadzorom izvoza. Trump je uvedel tudi nove 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija iz vseh držav. Ti ukrepi lahko privedejo ne le do rasti cen in zaostrovanja trgovinskih konfliktov, temveč lahko dolgoročno upočasnijo tudi gospodarsko rast, zaradi česar je zlato kot varno zatočišče za vlagatelje še bolj privlačno.
Banka Goldman Sachs vidi unčo zlata pri 3100 dolarjih
Frank Schallenberger, strokovnjak za surovine pri banki Landesbank Baden-Württemberg, je za zasebno nemško radiotelevizijo Deutsche Welle (DW) povedal, da trenutna carinska politika ZDA povzroča negotovost na finančnih trgih in v skladu s tem je zlato za vlagatelje varno zatočišče. Enako meni Carsten Fritsch, analitik v Commerzbank. Dejavniki, ki običajno vplivajo na ceno zlata, kot so tečaj ameriškega dolarja in pričakovanja glede obrestnih mer, po njegovi oceni nimajo pomembne vloge.
Ekonomisti pri ameriški banki Goldman Sachs, ki vidijo ceno unče zlata v prihodnje že pri 3100 dolarjih, prst usmerjajo v centralne banke, ki so sicer že precej časa med velikimi kupci zlata. To velja zlasti za centralne banke držav, ki se bojijo sankcij, kakršne je Zahod uvedel proti Rusiji. Po podatkih družbe Goldman Sachs Research so se nakupi zlata v teh državah po uvedbi sankcij proti Rusiji močno povečali.
Cena zlata raste že zadnjih 16 mesecev. Od 23. oktobra 2023, ko je bilo treba za unčo odšteti 1809 dolarjev, se je povečala za 63 odstotkov. Njena rast se je pospešila, potem ko je bil Donald Trump novembra lani vnovič izvoljen za predsednika ZDA. Za unčo je bilo treba 15. novembra lani odšteti 2537 dolarjev, kar je za 16 odstotkov manj kot sedaj, poroča agencija Reuters.
Največ zlata kupili Kitajci in Indijci
Rast cene zlata so v zadnjih dveh desetletjih večinoma spodbujali trije dejavniki, vlagatelji pa so dosegli največje dobičke, ko so vsi trije delovali v isto smer. Ti trije dejavniki so potrošniško povpraševanje na Kitajskem in v Indiji, nakupi centralnih bank in investicijski nakupi. Po podatkih Svetovnega sveta za zlato (WGC) je bil v zadnjih letih morda najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na rast cen zlata, povpraševanje gospodinjstev na Kitajskem in v Indiji, ki skupaj predstavljata nekaj več kot polovico svetovnega potrošniškega povpraševanja po zlatu.
1809 dolarjev je stala unča (31 g) zlata 23. oktobra 2023.
2948 dolarjev je ta znašala včeraj.
1618 ton zlata sta lani kupili Kitajska in Indija oziroma več kot polovico svetovnega povpraševanja.
1045 ton so kupile centralne banke oziroma dvakrat več od desetletnega povprečja.
Kitajsko potrošniško povpraševanje po zlatu je leta 2024 znašalo 815 ton, kar je deset odstotkov manj kot leta 2023, medtem ko je indijsko povpraševanje znašalo 802,8 tone, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Skupna količina potrošniških nakupov v omenjenih dveh državah je lani znašala 1618 ton, kar je 53 odstotkov celotnega svetovnega potrošniškega povpraševanja po zlatu, navaja Reuters. Čeprav sta obe državi pri povpraševanju gospodinjstev po zlatu še vedno na vrhu lestvice držav, se je v zadnjih letih stopnja rasti nakupov njihovih gospodinjstev zmanjšala, zato je verjetno, da v prihodnje njihovi nakupi ne bodo več gonilna sila za rast cene zlata. Preostala dejavnika, ki vplivata na rast cene zlata, sta nekoliko manj predvidljiva. Nakupi centralnih bank so bili v zadnjih treh letih močni. Podatki WGC kažejo, da so neto nakupi v letu 2024 znašali 1045 ton.
Čeprav je to nekoliko manj kot v letu 2023 (1051 ton) in v letu 2022 (1082 ton), je bilo minulo leto že tretje, ko so nakupi centralnih bank presegli 1000 ton. To je več kot dvakrat več od letnega povprečja 473 ton v obdobju med letoma 2010 in 2021. To kaže, da imajo centralne banke pri spodbujanju povpraševanja po zlatu pomembno vlogo.
Najpomembnejše središče, kjer se določa cena zlata, je London. Tam je sedež Londonske borze plemenitih kovin (London Bullion Market Association), ki že od leta 1919 določa svetovno tržno ceno zlata. Nekoliko manj pomembna trgovalna središča so Kitajska, Indija, Bližnji vzhod in Združene države Amerike.
Ker nakupe centralnih bank določa politika in ne trg, je težko napovedati, kaj se bo z njihovimi nakupi zlata dogajalo v prihodnje. Ko govorimo o tretjem dejavniku, ki vpliva na rast cene zlata, to so odločitve vlagateljev za investiranje, je treba vedeti, da ti zlato kupujejo zato, da svoje investicije razpršijo, delno pa je zlato zanje varovalka pred razvrednotenjem vrednosti naložb zaradi inflacije. Kitajska, ki je največja porabnica zlata na svetu, bo v okviru pilotnega projekta nekaterim svojim zavarovalnicam dovolila nakup zlata za srednje in dolgoročno nalaganje sredstev, je sporočil državni finančni regulator. Zaradi takšnih odločitev je prihodnje naložbe v zlato težko predvideti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
