Tehnologija je lahko močan zaveznik pri izboljšanju konkurenčnosti in blaginje naroda v prihodnosti

V Portorožu se je zaključila tradicionalna, že 27. Microsoftova NT konferenca. Poslovno-tehnološki dogodek je največji te vrste v državi, udeležilo se ga je več kot 1600 udeležencev, organizator pa je zanje letos pripravil več kot 130 predavanj, na katerih bo okoli 110 predavateljev predstavljalo novosti na področju informacijskih tehnologij, delilo svoje izkušnje in primere dobrih praks. Med temami so bile strojno učenje, mešana resničnost, strežniška infrastruktura, podatkovne zbirke in poslovna analitika, računalniška varnost.

Strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij so si enotni, da je koronavirus bistveno spremenil poslovanje in delo v vseh pogledih, še bolj kot kdajkoli prej pa moramo pozornost posvečati varnosti v kibernetskem svetu. Če je bila kibervarnost nekoč najpomembnejša stvar samo za oddelek informatike in tehnološkega vodjo, se danes z vprašanjem, kako poskrbeti za ustrezno zaščito v digitalnem svetu ukvarja vsaka vodstvena ekipa, njihove odločitve pa vplivajo na vsakega zaposlenega in tudi vse, s katerimi so v stiku.

Priložnosti je veliko

Michelle Simmons, generalna direktorica Microsofta za regijo CEE Multi-Country, ki je odgovorna za komercialno prodajo in trženje v 25 državah, je v torek odprla NTK Poslovni dan s predavanjem Tehnologija, ki poganja svetovno gospodarsko proizvodnjo ter je predstavila ključne trende na področju poslovanja, dela, kibernetske varnosti in trajnostnega razvoja. Poslovni dan je bil v prvi vrsti namenjen direktorjem, lastnikom podjetij, vodstvenim kadrom in poslovnim odločevalcem, razdeljen pa je v tri sklope predavanj in praktičnih delavnic.

"Realnost, v kateri živimo je turbolentna. Živimo v težkih časih. Smo na razpotju ekonomskih, družbenih, geopolitičnih in tehnoloških sprememb. Tehnologija pri vsem igra zelo pomembno vlogo, na njej sloni tudi velikanska odgovornost, ko imamo v mislih povezovanje sveta okoli nas," je povedala Simmons. Napovedala je, da se v okviru nove Evropske digitalne agende pričakuje, da bo v EU usposobljenih več kot 20 milijonov IKT strokovnjakov, 80 odstotkov odraslih pa bo imelo na področju uporabe digitalnih tehnologij ustrezno osnovno izobrazbo. Evropska digitalna agenda se bo sicer ukvarjala s področji umetne inteligence, kibervarnosti, kvantnega računalništva, ... Več kot 75 odstotkov podjetij bo do leta 2030 uporabljalo tehnologijo v oblaku, ko je govora o samorogih, to so podjetja, katerih vrednost je ocenjena na vsaj milijardo evrov, pa se pričakuje, da se bo v naslednjih desetih njihovo število v EU najmanj podvojilo. "Priložnosti je veliko, vendar je vse odvisno od dobre infrastrukture, povezljivosti.

Govornica se je dotaknila tudi položaja Slovenije. "Veliko stvari je, na katere ste lahko ponosni. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav pri digitalizaciji izobraževanja, kar gre pripisati visokim investicijam v infrastrukturo v preteklosti." Pri vrhu smo tudi pri uporabi tehnologij v oblaku, saj več kot 38 odstotkov podjetij uporablja računalništvo v oblaku, kar je nad povprečjem EU, je dodala. Vseeno Simmons vidi priložnosti za izboljšave, predvsem na področju digitalnih veščin, saj Slovenija zaostaja za EU povprečjem, ko je govora o osnovnem in naprednem digitalnem znanju prebivalstva.

V zadnjih dveh letih se je zaradi koronavirusne krize pričakovalo, da bodo številni zaposleni zapustili svoja delovna mesta. A to se ni zgodilo, tako Simmons. Delavci se ukvarjajo s tem, kako pomembno vlogo imajo kot posamezniki v podjetju, številni pa razmišljajo tudi o zamenjavi poklica. 49 odstotkov milenijcev in generacije Z pričakuje, da bodo v naslednjem letu zamenjali zaposlitev. Pri tem so izrazili pričakovanja, da bi lahko svoj poklic opravljali na daljavo ves čas ali vsaj občasno. Direktorje, lastnike podjetij, vodstvene kadre in poslovne odločevalce je zato pozvala, da je njihova naloga ugotoviti, kako spremeniti vrednote podjetja in delovne modele, da bi zajeli takšne nove načine dela. Govornica je izpostavila, da je v preteklih letih Slovenija naredila pomemben korak v smeri večje fleksibilnosti, kar na drugi strani povečuje njeno konkurenčnost. "Da bi posel lahko cvetel, se mora razvijati tudi družba. Bistvene za to so digitalne veščine." V zadnjih dveh letih se je več kot 20.000 Slovencev udeležilo Microsoftovih brezplačnih spletnih tečajev.

V IKT premalo žensk

Microsoftov generalni direktor za trajnostne rešitve Mark Kroese je predstavil načrtov korporacije, da do leta 2030 postane ogljično negativno podjetje (carbon negative), ki obnovi več vode, kot jo porabi (water positive), posluje brez odpadkov (zero waste) in zaščiti več zemlje, kot je uporablja. Nenad Pacek iz svetovalnega podjetja GSA Global Success Advisors je spregovoril o razmerah v evropskem in svetovnem gospodarstvu ter napovedih za prihodnost, Valeriya Ionan, namestnica ukrajinskega ministra za digitalno preobrazbo, pa je predstavila delovanje ministrstva med napadom na Ukrajino.

Preko video povezave je prisotne nagovorila tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Izpostavila je, da smo v letu 2021 imeli 9580 aktivnih podjetij v IKT, kar je 6 odstotkov več kot leto prej. Kot kažejo zadnji podatki statističnega urada RS glede IKT sektorja, imamo v Sloveniji kljub temu še prostor za nadgradnjo. "Kot v ostalih evropskih državah, pa ne samo evropskih, po vsem svetu, tudi pri nas obstajata dva ključna izziva pri kadrovanju. Soočamo se z izzivom pomanjkanja strokovnjakov, predvsem na področju novih tehnologij. Ta izziv nagovarjamo s spodbujanjem mladih, bodočih kadrov in naš cilj je 30 odstotno povečanje prijav v univerzitetne programe do leta 2030. Vlada zasleduje ambiciozen cilj, priti do 10 odstotkov zaposlenih v IKT sektorju do tega leta.

Stojmenova Duh je opozorila tudi na pomembnost raznolikih ekip. Odstotek žensk, strokovnjakinj v IKT, namreč ostaja enak, in šteje zgolj 17 odstotkov. "Tukaj ne dosegamo evropskega povprečja." Ključni izziv je tudi zadržati odlične talente v slovenskih podjetjih, izpostavlja. Potencial vidi na področju uporabe odprtih podatkov in naprednih tehnologij v industriji.