Tako kot po kvalitetnih čokoladah, sirih in urah je bila politično nevtralna Švica znana po trdnem in stabilnem bančnem sistemu, tja pa se je stekal denar praktično z vseh koncev sveta. Po aktualnem reševanju druge največje švicarske banke, Credit Suisse (večja od nje je le UBS), ki ji je švicarska centralna banka praktično čez noč posodila 50 milijard švicarskih frankov, odkupila pa bo še tri milijarde frankov njenega dolga (skupni znesek je torej okrog 51 milijard evrov), pa je zaupanje v švicarske banke brez dvoma omajano. Delnica Credit Suisse je po sredinem skoraj tretjinskem padcu danes večji del vrednosti sicer pridobila nazaj in tržna kapitalizacija banke je znova presegla osem milijard evrov. Oddahnilo si je vodstvo švicarske banke, njeni lastniki, seveda pa tudi njeni varčevalci. Imeli so precej več sreče od lastnikov ameriških Signature Bank in pa Sillicon Valley Bank (SVB), slednja je bila 16. največja banka v ZDA, pri katerih se ameriška centralna banka ni odločila za reševanje bank in njenih lastnikov, temveč zgolj vlog njunih varčevalcev, medtem ko je britansko enoto SVB za en angleški funt odkupila banka HSBC.
Prevelika, da bi padla ...
Credit Suisse, ustanovljena leta 1856, je prva večja globalna banka (ima 500 milijard evrov premoženja in po vsem svetu več kot 50 tisoč zaposlenih), ki so jo reševali po finančni krizi leta 2008. "Moja ekipa in jaz smo odločeni, da gremo naprej v smeri, ki bo vodila v bolj enostavno in bolj osredotočeno banko, delujočo na podlagi potreb svojih strank," je ob tem sporočil izvršni direktor banke Ulrich Körner. Švicarska centralna banka je presodila, da Credit Suisse izpolnjuje kapitalske in likvidnostne zahteve, ki veljajo za sistemsko pomembne banke. Likvidnostna sredstva centralne banke naj bi pripomogla k okrepitvi osrednje dejavnosti banke. "To kaže na odločno akcijo centralne banke, da okrepi Credit Suisse v času strateškega prestrukturiranja, ki bo vodilo v večjo vrednost za naše stranke in delničarje," je še dejal Ulrich Körner.
Credit Suisse, ki velja za eno od 30 bank v svetu, ki je prevelika, da bi jo pustili propasti, so v zadnjih letih pretresli številni škandali, tudi z obtožbami o pranju denarja, in da se ne osredotoča na osnovno bančno dejavnost. Banka je v letih 2021 in 2022 poslovala z izgubo, dobička pa ni predvidela pred letom 2024. Tečaj delnice je tako v sredo strmoglavil, ko je od novembra lani njihov največji lastnik - Savdska nacionalna banka - zavrnil nadaljnje finančne injekcije v banko. "Zdaj imamo v lasti 9,8 odstotka banke. Če presežemo 10 odstotkov, začnejo veljati nova pravila in nismo naklonjeni novemu regulativnemu režimu," je dejal predsednik Savdske nacionalne banke Amar Al Hudairi.
O težavah velikih svetovnih bank, katerim naraščajoče obresti v želji nižati previsoko inflacijo hitro nižajo vrednosti obveznic, ki jih imajo v portfelju in so jih nato prisiljene prodati, in kaj to pomeni za slovenske banke, je za Večer razmišljal ekonomist dr. Bogomir Kovač. "Znova gre za napačno presojo tveganj in kako se vodi monetarno politiko. Prej smo imeli atipične razmere ničelnih oziroma negativnih obrestnih mer in zgodil se je bliskovit obrat v smeri izjemno hitrorastočih obresti. Tako hiter preskok in v danem trenutku napačne presoje in ne dovolj hitre prilagoditve lahko vodijo v težave poslovne banke, na kar bi morali biti centralni bankirji pozorni, ko dvigujejo obrestne mere. Zdi se, da imajo centralni bančniki pred sabo predvsem cilj znižati (pre)visoko inflacijo, ne pa upoštevati širšega finančnega vidika, v katerem se je ponekod znašel bančni sektor, in tudi nimajo pravega vpogleda v dano situacijo," ugotavlja Kovač in še dodaja, da imajo nekatere poslovne banke v svojih portfeljih problematično strukturo vrednostnih papirjev.
So centralne banke (so)odgovorne?
Sogovornik nadaljuje, da bi še več bank potencialno lahko imeli podobne težave kot omenjene banke v ZDA in Švici. Težave so podobne tistim v času finančne krize v letih 2007 in 2008. "Nekatere banke so bolj izpostavljene in imajo tudi s svojo solventnostjo težave, vse to pa lahko povzroči paniko in plaz velikanskih dvigov denarja. Zgodi se lahko efekt snežne kepe, zato je treba na začetku takšne zadeve ustaviti in umiriti, da ne bo nove finančne krize. Napačne politične presoje, pod katere sodijo tudi odločitve centralnih bank, lahko krizne razmere še poglobijo. Ugotovimo lahko, da postaja inflacija bolj trdovraten in dolgoročnejši problem, kot so nekateri pričakovali, pa da se potencialne izgube pokriva z zadolževanjem, kar ima oboje na dolgi rok negativen vpliv," meni dr. Kovač.
Bogomir Kovač za slovenske banke ugotavlja, da so likvidne in kapitalsko močne. "V tem trenutku se zdi slovenski bančni sistem stabilen, vprašanje pa je, ali in koliko teh problematičnih obveznic so imele naše banke v portfelju, a ker naše banke veljajo praviloma za konzervativne, njih in s tem nas komitente to lahko obvaruje najhujšega. Iz preteklosti se nam sicer še vleče zgodba izbrisanih bančnih lastnikov in imetnikov podrejenih obveznic, a sedanje obdobje visokih obrestnih mer, ko naše banke denarne presežke deponirajo pri ECB, daje slovenskim bankam presežke, in tako ne preseneča njihovo odlično in celo rekordno poslovanje. Tudi provizijski dohodki slovenskim bankam naraščajo, in ne pozabiti, da so naše banke precej bolj dvigovale obrestne mere za posojila kakor za depozite in tako dosegale visoke obrestne zaslužke, obrestne marže pa so bile med višjimi med bankami evro območja," pove Kovač, opozori pa na upad kakovosti bančnih storitev, saj se krči mreža bančnih poslovalnic, vse manj je tudi šalterskega svetovanja strankam. Sam tudi ne pričakuje, da bi bančne stranke množično iz slovenskih bank dvigovale denar, saj nimajo prave alternative v negotovih časih na kapitalskih trgih, prav tako pa varčevanje v nogavicah ni ravno najboljša alternativa, vsaj kar se varnosti tiče ne.
