Veste, kam gre vsak vaš prisluženi evro? No, naj malce olajšam - veste, kam gre vaš zasluženi denar? Oziroma - naj zastavim drugače - v preteklosti ste povečali prihodke, pa se vam zdi, da živite povsem enako, kot ste živeli dotlej. Predvsem pa - niste nič prihranili. Paradoks današnjega sveta je, da se večina ljudi ukvarja z denarjem, predvsem ko razmišlja, da ga ima premalo. A se premalo ukvarja s tem, kako ga pametno oplemenititi. Ne razmišlja o naložbah, predvsem pa nima načrta.
"Predvsem je treba imeti potrpljenje, tega pa v današnjem času nima skoraj nihče"
"V zadnjem času je z denarjem tako kot z večino stvari v življenju - to je čas ekstremov; na eni strani imamo ljudi, ki temu ne posvečajo nobene pozornosti, le tedaj, ko pride kriza, kar se je zgodilo lani. Kar naenkrat so se vsi zbali za svoje službe, tečaji na borzah so začeli padati ... Na drugi strani pa imamo ekstrem ljudi, ki iz nič vstopajo v zelo špekulativne naložbe, sprva priljubljene kriptovalute, zdaj tudi v meme delnice, ki jih ustvarja omrežje Reddit," razlaga Mitja Vezovišek, direktor družbe Vezovišek & Partnerji, kjer se ukvarjajo z osebnim finančnim svetovanjem, predvsem pa je Vezovišek tudi avtor leta 2014 izdane knjige Osebni finančni načrt, s soprogo Ano pa še soavtor leta 2019 izdane knjige Adijo, finančni stres.
Sogovornik priznava, da se ljudje vse manj ukvarjajo z dolgočasnim upravljanjem financ, kot označi sicer tradicionalne naložbene priložnosti. In prida, da je po njihovih raziskavah stanje v Sloveniji, tako z vidika znanja o denarju kot z vidika upravljanja z denarjem, precej slabo: "Čeprav smo od leta 2013 sodelovali v vseh projektih finančnega opismenjevanja Slovencev, vložili veliko časa, energije in tudi denarja, pa bistvenega napredka nismo zaznali. Sicer je bil napredek pri vedenju o denarju, ampak znanje je samo 20 odstotkov uspeha, 80 odstotkov predstavljajo dejanja. In nič vam ne pomaga, če nekaj veste, pa s tem nič ne naredite."
Zastavite si ključna, tudi manj prijetna vprašanja
Osebni finančni svetovalci bodo najprej pogledali vaše razmerje med prihodki in odhodki, in če so prihodki za vsaj 20 odstotkov višji od odhodkov, se je najprej treba ukvarjati z vprašanji, ki so neprijetna, a je na njih po besedah Mitje Vezoviška treba odgovoriti. "To so recimo vprašanja, kaj, če izgubim službo, kaj, če imam nepričakovan izdatek, kaj, če se poškodujem in ne morem več delati za denar. Ne nazadnje tudi, kaj, če me več ni," pravi Mitja Vezovišek. Če so prihodki manjši ali odhodki višji je treba najprej te spraviti v priporočen okvir.
Koliko ste finančno stari?
Zanimiv je koncept finančne starosti, ki sta jo Mitja in Ana Vezovišek predstavila v zadnji kknjigi. "Za biološko starost vsi rečemo, da želimo biti čim mlajši, ampak v financah je ravno obratno - tam bi si vsi morali želeti biti čedalje starejši," razloži in kot osnovo za načrtno ravnanje z denarjem vsakemu posamezniku priporoči izračun finančne starosti. "Slovence smo razdelili v šest obdobij in cilj vsakega od nas bi moral biti, da pride do finančne zrelosti, najkasneje tedaj, ko se upokojimo. Kajti to pomeni, da imamo dovolj denarja, s katerim pokrijemo svoje osnovne življenje potrebe. Ne govorim o luksuzu, pač pa o stroških bivanja, hrane, oblačil ..." pravi sogovornik.
Neprizanesljiva dejstva so, da je 51 odstotkov Slovencev v finančni starosti otroka in mladostnika, 46 odstotkov jih je v fazi odraslega, le dva odstotka v fazi finančno zrelega posameznika, odstotek pa v fazi finančnega starostnika in modreca. "Dejstvo, da je večina ljudi med otroki in mladostniki, pomeni, da živijo od plače do plače in nimajo nikakršnega načrta, kam bo šel vsak evro, ki ga zaslužijo. Denar gre tja, kamor hoče, ne usmerjajo ga ljudje," pravi Mitja Vezovišek.
Znanje je samo 20 odstotkov uspeha, 80 odstotkov predstavljajo dejanja
A še bolj kot finančno starost sogovornik izpostavlja neusklajenost finančne in biološke starosti: "Veliko ljudi tudi prehiteva svojo starost; kar 55 odstotkov biološko odraslih posameznikov zaostaja za svojo prihodnostjo v finančnem smislu. Večina tistih, ki so biološko zreli, torej stari nad 45 let, finančno zaostaja, imajo torej manj denarja in premoženja, kot bi ga v tem obdobju morali imeti. To so zanimivi podatki, ki kažejo, da je načrtovanja bore malo," pojasnjuje Vezovišek.
A kaj v primeru, da je posameznik biološko zrel, njegovi prihodki pa so dejansko premajhni, da bi lahko dosegel finančno blaginjo, primerno svoji starosti? "Vedno je v družbi tako, da en del ljudi nima pogojev, da bi dosegel karkoli, vedno bo odvisen od drugih, ampak govorimo o bolnih, delovno nesposobnih in temu delu družbe moramo vsi pomagati. Na drugi strani je del družbe, ki mu ni treba nič narediti, pa ima vse, to so predvsem potomci premožnih, ampak večji del družbe pa je odvisen sam od sebe in ti lahko vplivajo na svoje finančno premoženje," je jasen sogovornik.
V resnici je podobno kot pri hujšanju
A kot pravi, je najpomembnejše zavedanje - ljudje namreč po njegovem mnenju ne vedo, da nimajo znanja -, potem je treba pridobiti znanje, temu pa morajo slediti dejanja. "V resnici je podobno kot pri hujšanju; vsi vemo, kaj bi morali jesti, da bi izgubili težo, ampak se tega ne držimo," ponudi prispodobo.
Kako se lotim finančne optimizacije
Najprej se je treba zavedati, da je finančno upravljanje nujno. Potem je po ključna izobrazba na tem področju, bodisi s prebiranjem literature na to temo bodisi z udeležbo posveta, delavnice, mogoče je tudi vprašati tiste, ki se na tem področju izobražujejo. "Večina ljudi si vsaj načrt porabe lahko naredi sama, za bolj kompleksen načrt pa večina potrebuje strokovno pomoč," pravi Mitja Vezovišek. Tretji korak je mentorstvo s strani svetovalca in njegovo nenehno opominjanje na vaše ravnanje z denarjem, dokler ne ponotranjite tega ravnanja.
Prvo pravilo upravljanja svojega denarja - porabi manj, kot zaslužiš - je treba vzeti resno. In ker je precej težje, vsaj na kratek rok, povečati prihodke, je lažje nadzorovati in zmanjšati odhodke. "Pri petih odstotkih ljudi, ki pridejo k nam, ugotovimo, da to zelo dobro počnejo, in jim težko pomagamo, ampak pri večini je odhodke mogoče zmanjšati," pove Vezovišek iz izkušenj. Se je pa verjetno večina posameznikov že znašla v situaciji, ko so jim prihodki narasli, če ne drugače, ob prehodu iz študentskega obdobja v redno zaposlitev. In tukaj nastopi ključno vprašanje - ali bom torej, če zaslužim več, imel tudi več denarja? "Raziskave kažejo, da dva do tri mesece občutimo razliko, potem pa prilagodimo svoje življenje. Seveda na nezavedni ravni. Ampak tukaj si lahko pomagamo, če imamo vsaj osnovni načrt, s katerim nadzorujemo svoj proračun," pravi Mitja Vezovišek. Povsem praktično: če torej zaslužim 1000 evrov, koliko jih bom namenil za prehrano, prevoz ... Ne nazadnje je danes na voljo veliko, tudi brezplačnih aplikacij za spremljanje svojih financ. In sogovornik poudarja, da je le enkrat treba nastaviti svoje proračune, nato pa le slediti potrošnji in prihodkom.
Kajti statistika nemških lotomilijonarjev, s katero postreže, je brutalna: "Statistika kaže, da jih ima 98 odstotkov deset let po tem, ko so naenkrat prejeli veliko denarja, manj denarja, kot so ga imeli prej. Kajti samo denar vam ne pomaga, potrebujete še znanje, načrt, smernice in dejanja." Kar je le še en dokaz, da denar pomaga kratkoročno, ne pa dolgoročno. Predvsem pa raziskave kažejo, da osebni finančni načrt bolj koristi tistim, ki imajo manj denarja, kot tistim, ki ga imajo več, še pravi sogovornik, kljub temu pa so ljudje prepričani, da si ne morejo privoščiti finančnega svetovalca oziroma da ga ne potrebujejo.
Zdaj je čas za karierni premislek
"Percepcija je takšna, ker so ljudje prepričani, da so svetovalci prodajalci finančnih produktov. Kar je logično ob dejstvu, da vam danes banke, zavarovalnice in druge ustanove prodajajo predvsem produkte," pravi Vezovišek. Prizna pa, da si finančno načrtovanje s strokovnjakom težko privošči nekdo, ki je na socialnem robu, z minimalno plačo. Tak se mora najbolj osredotočiti na načrt porabe, kar lahko sam zajezi. Se pa, pravi sogovornik, situacija bistveno spremeni, ko ima posameznik normalne prihodke. "Zdaj imamo rekordno nizko brezposelnost in morda je pravi čas, da ljudje razmislijo, ali so njihova znanja in dodana vrednost ustrezno ovrednoteni ali lahko morda najdejo boljšo pozicijo zase, ki jim bo ponudila tudi več možnosti," svetuje, še zmeraj pa vidi izvirni greh v tem, da si veliko ljudi noče nastaviti finančnega ogledala. A prvi korak, ko boste v stiku s svetovalcem, je prav pregled vaše finančne slike.
Koliko me stane osebni finančni načrt
Prakse cen osebnih finančnih svetovalcev pri nas ni. Po besedah Mitje Vezoviška stane ura izkušenega osebnega finančnega svetovalca vsaj 150 evrov. Pri cenah izdelave načrta - posameznik na koncu prejme zajeten dokument z analizo in nasveti - se zgledujejo po tujini, a če bi tam za osebni finančni načrt odšteli kakšnih 2000 evrov, vas bo to pri nas stalo manj kot 1000 evrov, lahko še manj. Je pa dobrodošlo spremljanje svetovalca tudi kasneje, ko se posameznik premika skozi obdobja finančne starosti, kar lahko stane nekaj deset evrov, nekje od 20 evrov na mesec dalje.
Vendar pa univerzalnega načrta ni, ne nazadnje je poleg finančne starosti posameznika treba poznati tudi njegov odnos do tveganja, poznavanje denarnih vzorcev ... "Vsemu temu rečemo finančna diagnoza, ki pokaže, kaj je prvi korak za posameznika," pravi. Ali se torej nekdo, ki je izrazito nenaklonjen naložbam, temu delu lahko izogne? "Ne, kajti druge možnosti, kot da investiramo, ni. Včasih smo na banki še dobili obresti, ki so pokrivale inflacijo, danes so obresti bistveno nižje ali moramo za denar na banki celo plačati. Je pa vprašanje, kolikšno stopnjo tveganja smo pripravljeni prevzeti in kako bomo sestavili to naložbeno vrečo." Kot trdi, je pri investiranju na podlagi načrta nemogoče izgubiti, vprašanje je lahko le, koliko let je treba čakati na donos: "Investiranje je tek na dolge proge, govorimo o obdobju desetih let, ko lahko začnemo zares meriti rezultate. Predvsem je treba imeti potrpljenje, tega pa v današnjem času nima skoraj nihče." In kot še pravi, alternative investiranju ni, in prej ko posameznik to spozna, lažje je.
Poskrbite za svoje tri vreče
Kajti Vezovišek govori o sistemu treh vreč denarja in o povratnih povezavah med njimi. "Osnovno pravilo je 80-10-10, kar pomeni, največ 80 odstotkov svojih prihodkov lahko dam v transakcijsko vrečo, torej jih lahko namenim za tekočo porabo, vsaj deset odstotkov namenim v naložbeno vrečo, to je za dolgoročne cilje, in vsaj deset odstotkov v likvidnostno vrečo, ki je namenjena varnosti in doseganju kratkoročnih ciljev," razloži in doda, da to osnovno pravilo lahko upošteva vsak ne glede na prihodke. V prvo vrečo sodi tudi na primer anuiteta hipotekarnega kredita za bivalno nepremičnino, ki je po sogovornikovih besedah pod črto strošek in ne naložba. "Res je, da vsi potrebujemo dom, a največkrat je to mrtvi kapital, ker živimo v njem," pravi.
Ampak lastništvo nepremičnine, kot socialna popotnica iz preteklosti, ni edina posebnost Slovencev. "Bistveno manj tudi varčujemo v vzajemnih skladih v primerjavi z državljani razvite Evrope. Veliko denarja imamo na bankah in zelo smo nagnjeni k prevaram, radi se podamo v različne sheme," še ugotavlja. In opozori tudi na samoumevnost zdravstvenega sistema, kjer Slovenci še kar računamo na javno zdravstvo in ne razmišljamo, da bomo starejši potrebovali zdravstveno oskrbo, ki bo plačljiva. Ker so depoziti Slovencev na bankah zdaj res rekordni (presegajo 23 milijard evrov), kaj torej svetuje posameznikom, da kar najbolje oplemenitijo svoj denar?
Bolje je potomcem zapustiti že izdelan portfelj kot pa denar na banki
Vsekakor je treba denar naložiti, a ne na banko kot depozit. "Najprej je treba ugotoviti, koliko denarja lahko za koliko časa pogrešamo. Predvsem pa se je investicij treba lotiti postopoma. Če je bil denar dolgo na banki, naredimo načrt s taktiko, kako postopoma investirati ta denar," svetuje in opominja na pomen razpršitve. "Ne nosimo vseh jajc v eni košari." Dodaja pa tudi, da visoko tvegane naložbe v portfelju neizkušenega vlagatelja nimajo kaj početi. Drugod jih je lahko za vzorec in to je treba spremljati in prilagajati. Predvsem pa po njegovem mnenju nikoli ni prepozno za investiranje. Kot pravi sogovornik: "Bolje je potomcem zapustiti že izdelan portfelj kot pa denar na banki."
Prva pomoč v vašem žepu
S pametnimi telefoni v žepih imamo vselej tudi možnost za uporabne aplikacije, s katerimi lahko nadziramo svoje prihodke, odhodke, budžete ... Toshl kot produkt slovenskega startupa velja za eno prijaznejših aplikacij, ki jo je mogoče povezati tudi z bančnim računom, da samodejno sledi transakcijam in obvešča o porabi. Seveda pa obstaja tudi veliko alternativ; po nekaterih ocenah velja za najboljšo You Need a Budget (YNAB), najboljša brezplačna je Mint, najbolje ocenjena za nadzor denarnega toka Simplifi by Quicken, najboljša za tiste, ki trošijo preveč, PocketGuard, za plemenitenja premoženja Personal Capital.
Preberite nov tematski časopis v celoti
