"Vlada se zaveda izrednega pomena sodelovanja gospodarstva in znanosti, saj bomo le tako dosegli visoko dodano vrednost," je na ustanovni skupščini SRIP GoDigital dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. SRIP GoDigital je Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo, katerega poslanstvo je osredotočenje raziskovalnih in inovacijskih kapacitet ter vlaganj za razvoj in trženje zahtevnejših, celovitih in integriranih digitalnih storitev in izdelkov/rešitev preko povezovanja med podjetji, institucijami znanja, oblikovalci politik in ostalimi deležniki.
Ko govorimo o vlaganjih v znanost, raziskave in inovacije, so po ministrovih besedah potrebne tako dolgoročne raziskave, kot so recimo raziskave fuzije na nekem inštitutu, kakor tudi raziskave in inovacije, ki prinašajo učinke na kratek rok. Slednjih ni mogoče izvajati brez sodelovanja gospodarstva in to sodelovanje je najlažje zagotoviti prek strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP). Papič je zagotovil, da bo ministrstvo, ki ga vodi, inovacije financiralo še naprej, vendar od podjetij poleg predlogov projektov pričakuje tudi oceno oziroma načrt, kdaj se bo investicija povrnila in kaj bo prinesla, za koliko se bo povečala njihova konkurenčnost in učinkovitost. Brez te ocene sredstev prosilcem ne more zagotoviti.
Digitalne inovacije, gonilo preobrazbe
Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je poudarila, da vstopamo v obdobje, ko digitalne inovacije niso le ključne za naše gospodarstvo, ampak so gonilo preobrazbe, ki nas bo popeljala v visoko produktivno družbo znanja. SRIP GoDigital vidi kot pomemben mejnik v razvoju sektorja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki bo omogočal še boljšo podporo članom na področju razvoja inovativnih digitalnih storitev in produktov. "Partnerstvo med gospodarstvom, institucijami znanja in državo je ključnega pomena pri spodbujanju celovitih inovacijskih pristopov, ki naslavljajo družbene izzive, spodbujajo tehnološki razvoj in prispevajo k trajnostnim ciljem," je izpostavila Vesna Nahtigal.
Igor Zorko, predsednik UO GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije, je pojasnil, da je SRIP GoDigital, ki ga upravlja GZS-Združenje za informatiko in telekomunikacije, zasnovan kot platforma za okrepitev sektorja IKT.
Na panelni razpravi je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež pojasnil, da digitalne inovacije spodbujajo z denarjem, ki ga delijo prek javnih razpisov. Izpostavil je, da pri digitalizaciji govorimo o procesu, premalo pa o novih produktih ter da je 80 odstotkov globalnih strokovnjakov za umetno inteligenco zaposlenih v štirih podjetjih.
Marko Štefančič iz družbe Gartner je predstavil trende, ki bodo v prihodnjih letih ključni za inovacije. Po njegovih besedah je 2024 leto generativne umetne inteligence. Ključni trendi so vsi na vseh področjih. V Gartnerju so jih združili v tri skupine. Prva skupina je zaščita obstoječih investicij podjetij v IKT. Pri tem se ne gre zanašati na novo evropsko zakonodajo, saj je ta po Štefančičevih besedah že zastarela. Med ključnimi trendi je zagotovitev varnosti in sprejem odločitve, katere tehnologije oziroma aplikacije bo podjetje uporabljalo, saj energije na bo na voljo za vse.
Drugo skupino trendov so v Gartnerju poimenovali vzpon arhitektov. To so razvijalci, ki bodo svoje rešitve podjetjem ponujali prek platforme. Pri tem bo 70 odstotkov novih aplikacij uporabljalo umetno inteligenco. Na voljo bodo platforme z enotnimi rešitvami za različna področja (za banke, za bolnišnice…).
Tretjo skupino trendov so poimenovali nova vrednost. To bo mogoče doseči z optimizacijo rešitev, saj bodo večino dela opravljali stroji, ki bodo ljudem omogočali, da bodo lahko v krajšem času naredili več. Ker bodo zaposleni imeli pomoč strojev, ki jih bo poganjala umetna inteligenca, večini (60 odstotkom) dijakov, ki bodo končali srednjo šolo, po oceni Gartnerja v prihodnje ne bo več treba iti študirat na univerzo. Za njihovo ustrezno izobrazbo bodo poskrbela podjetja.
V prihodnjih treh letih se bo močno povečalo število stikov med stroji, v podjetjih bodo imeli več kot 50 odstotkov avtomatiziranih asistentov oziroma pametnih strojev, ki bodo imeli tudi možnost, da bodo lahko kupovali. Leta 2028 bo stranka leta prvič postal virtualni asistent, so po besedah Marka Štefančiča prepričani v Gartnerju.
Podjetjem je svetoval, da pogledajo, katere tehnologije najbolj vplivajo na njihovo dejavnost in izkoristijo trende glede njihovega razvoja v prihodnjih letih. V nepredvidljivem svetu se je treba zelo hitro prilagajati. Cilji, ki si jih podjetja zastavljajo, naj bodo mehki, dosegljivi in izvedljivi.