Spremembe pri davkih: Računi na papirju le še na zahtevo kupcev. Kaj pa davčne olajšave?

Darja Kocbek
05.01.2022 06:00

Z novim letom je začelo veljati več davčnih olajšav in sprememb. Trgovci in drugi izdajatelji bodo račune v papirnati obliki zdaj lahko izročali le še na zahtevo kupcev, sicer pa ne več.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Davčne spodbude za pospeševanje informatizacije, varovanja okolja in elektrifikacije avtomobilov so danes v trendu. 

Arhiv Večera

Podjetja bodo letos lahko uveljavljala več novih davčnih olajšav. Predpisane so v noveli zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) in noveli zakona o DDV. Glasovanje o spremembah zakona o dohodnini so poslanci državnega zbora decembra preložili. V postopku sprejemanja je tudi zakon o obdavčitvi kriptovalut.

V skladu z ZDDPO bo finančna uprava zavezancem priznavala višje stroške za pogostitev poslovnih partnerjev in za poslovna darila, pa tudi stroške za delo nadzornega odbora. Do konca leta 2021 je bila davčno priznana stopnja teh stroškov 50 odstotkov, zdaj je 60 odstotkov. Za donacije se je davčna olajšava letos zvišala z 0,3 na 1 odstotek. Med dodatne olajšave v višini 0,2 odstotka so dodane tudi donacije za športne namene.

Podjetja, ki bodo vlagala v umetno inteligenco, računalništvo v oblaku, v okolju prijazne tehnologije in bolj zdrav transport so po novem upravičena do davčne olajšave v višini 40 odstotkov od investiranega zneska. Davčne olajšave za zaposlovanje je mogoče zdaj uveljaviti tudi za zaposlovanje oseb s poklicem, za katerega na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Višina olajšave za zaposlitev teh oseb je 45 odstotkov plače za prvih 24 mesecev zaposlitve. Nove olajšave v višini 55 odstotkov plače za prvih 24 mesecev delodajalci lahko uveljavijo za prvo zaposlitev oseb, ki so mlajše od 25 let. Za organizacije, ki izvajajo praktično delo v okviru strokovnega izobraževanja, se je davčna olajšava dvignila z 20 na 80 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Poslej bo šlo manj papirja za račune. 

Sašo Bizjak

Odbitek DDV za vozila brez izpustov

Z novelo zakona o DDV bo s 1. julijem 2022 ukinjen prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV. S to novelo je bila uzakonjena odprava oprostitev plačila DDV ob uvozu pošiljk neznatne vrednosti (meja je bila določena pri 22 evrih). Od 1. julija 2021 je bila ta oprostitev odpravljena s pravilnikom.

Podjetja bodo zdaj lahko uveljavljala odbitek DDV pri nabavi motornih vozil (avtomobilov, motornih koles ter koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem), če bodo ta vozila namenjena za opravljanje njihove dejavnosti. Pri tem bo moralo biti takšno vozilo brez izpustov ogljikovega dioksida in z davkom ne bi smelo stati več kot 80.000 evrov.

Trgovci in drugi izdajatelji bodo račune v papirnati obliki zdaj lahko izročali le še na zahtevo kupcev, sicer pa ne več. Minister za finance Andrej Šircelj je po poročanju STA ob sprejemanju novele zakona o DDV v državnem zboru zagotovil, da to ne pomeni, da se račun ne bo izdal, ampak ga le ne bo treba izročiti v fizični obliki.

Glede olajšav za naložbe v računalniški oblak, umetno inteligenco, do okolja prijazne tehnologije, energetsko učinkovitost stavb in podnebno nevtralnost ter odbitka DDV za nakup električnih vozil nam je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Maks Tajnikar pojasnil, da gre za modne davčne olajšave. Danes so finančni ministri v trendu, če se lahko pohvalijo, da z olajšavami pospešujejo informatizacijo, varovanje okolja in elektrifikacijo avtomobilov, pa tudi biotehnologijo, avtonomno mobilnost, robotiko, nove materiale, energetiko … Da so to bolj modne muhe kot resna davčna politika, Tajnikar pojasnjuje s tremi ključnimi razlogi.

Učinki bodo zanemarljivi ali celo negativni

Prvi je, da gre v velikem številu primerov za pospeševanje prodaje proizvodov in storitev, ki jih potrošniki sami ne bi kupili in jih niti ne potrebujejo, so blizu bogatejšim slojem v družbi in zato zaostrujejo neenakost ter niso investicije. "Če kupite električni avto za izlete, je to potrošnja, če kupite enak avto za taksi službo, je to investicija. Poceni električnega avta, ki bi bil še uporaben, pa ni!" razlaga profesor Tajnikar.

Drugi razlog je, da bodo v številnih primerih učinki teh olajšav na slovenski bruto domači proizvod (BDP) zanemarljivi in bodo celo zmanjšali (stroškovno) učinkovitost slovenskega gospodarstva. V nekaterih primerih se bodo učinki bolj pokazali v tujini kot doma. Z davčnega vidika bodo olajšave povzročile znižanje prihodkov zaradi večjega zunanjega dolga, zmanjšanja javnega sektorja ali manjšega pospeševanja proizvodnje, ki daje večji domači BDP. Omenjene "olajšave spadajo v nabor ukrepov, ki sledi prepričanju, da danes denar leži na cesti; tudi s tega vidika so del slovenske davčne mode", opozarja Tajnikar.

Najpomembnejši razlog za oceno, da gre za modno muho, je, da se olajšave nanašajo na nove tehnologije, med katerimi jih večina ne bo dočakala naslednjih deset, dvajset let. "Današnji čas je podoben industrijski revoluciji okoli leta 1760: veliko novega, a iz tistih časov vemo, da preživi le tisto, kar v resnici poveča družbeno učinkovitost. Vsaj tako je bilo do zdaj v zgodovini. Zato je modna davčna politika lahko tudi zavajajoča za družbo kot celoto in pomeni zapravljanje denarja," pojasnjuje Maks Tajnikar.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.