Soliranje držav pri prehranskih surovinah krha evropsko samooskrbo

Srbija je ustavila izvoz pšenice, koruze in olja, da bi zagotovila dovolj hrane za domače potrebe. Kot je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić, se je v minulih dneh izvoz pšenice in moke povečal do te mere, da ga je treba prepovedati. Podobno je v tem tednu ravnala tudi Madžarska, od katere pa je slovenska živilska industrija precej odvisna. Kot smo že poročali, od tam uvozimo največ žit. Samo pšenice smo lani iz Madžarske uvozili 77.000 ton.

Težave v nekaterih večjih pekovskih podjetjih in mlinih so tako nastale v realnem času, saj ključne surovine nimajo ali pa je v kratkem ne bodo več imeli, druge vire pa je v tem času težko dobiti. Kmetijski minister Jože Podgoršek se je zato že sestal s predstavniki madžarskega ministrstva in upa, da bo nemudoma sproščen izvoz za Slovenijo, ki je od madžarskih žit zgodovinsko odvisna. A ministra hkrati skrbi, da če se to ne bo uredilo, bi lahko podobne poteze izvedle tudi druge evropske države. Pravi, da bo v takem primeru enako ravnala tudi Slovenija.

Slabša samooskrba pri oljih, nekaterih citrusih

Na ravni Evropske unije smo sicer z večino osnovnih prehranskih surovin več kot samooskrbni. Nekoliko slabše je le na področju olja, oljnic in nekaterih citrusov. Mesa, mlečnih izdelkov in žit imamo dovolj, a na primeru zapiranja držav že vidimo, da bodo težave lahko individualne, če se bodo te trgovske poti še naprej krhale. Tak primer je pšenica, kjer je na ravni EU samooskrba sicer 136-odstotna, a ker je Madžarska zaprla izvoz, v državah, kot je Slovenija, kjer smo s pšenico okoli 70-odstotno samooskrbni, zato že nastajajo težave.

Taka soliranja držav članic bi pomenila razpad skupnega evropskega trga. Hkrati pa bi to bil velik poraz tudi za Skupno kmetijsko politiko, ki finančno skrbi za kmetijske panoge v vseh državah članicah. "Glede na to, da je enotnost trga eno od ključnih načel evropske kmetijske politike, to niso prakse, ki bi jim bilo smiselno slediti," razmišlja Jernej Turk, agrarni ekonomist in profesor kmetijske politike na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. "V takih krizah sicer pogosto pride do situacije, ko so lahko odnosi načeti, zato se države začnejo zapirati in zmanjšujejo izvoz. To pa nikakor ni v skladu z osnovnimi načeli Skupne kmetijske politike," nadaljuje.

Ali bodo sledili kakšni ukrepi, morda celo sankcije, je odločitev Evropske komisije, ki se je sicer na madžarsko omejevanje izvoza že odzvala z zaskrbljenostjo. A to ne bo dovolj. "Sankcije so nujne. Če se to ne zgodi, bodo razmere skrhane in to nikakor ni dobro za bodočnost skupne politike," še razmišlja in doda, da je to v prvi vrsti politična odločitev.

Evropska unija kmetijstvu namenja največ denarja

K prostemu evropskemu trgu države članice zavezuje tudi denar, ki ga prejemajo od subvencij. Evropska unija kmetijstvu namenja največ denarja. V obdobju 2006-2013 je ta panoga dobila kar polovico vsega evropskega proračuna, trenutno je delež okoli 38-odstoten. Podjetja in kmetje s temi sredstvi dobivajo neposredna izplačila in denar za investicije, in to z namenom doseganja treh ključnih ciljev - solidarnosti, finančne vzdržnosti in preskrbe s cenovno dostopno hrano. "To so cilji že od začetka uveljavitve Skupne kmetijske politike leta 1962, ki jih ob prilagajanju kmetijske politike ne smemo pozabiti," razlaga Turk. Nujno bo treba prestrukturirati ukrepe tako, da bo hrane dovolj in da bodo blažili visoke podražitve. "Svoje pobude lahko spremeni tako Slovenija v svojem strateškem načrtu, lahko pa se zgodijo tudi nove usmeritve na ravni Evropske unije," pravi. Ne glede na to, da je priprava dokumenta, ki bo veljal do leta 2027, v zaključni fazi, je to treba spremeniti. "Izjemne situacije zahtevajo izjemne ukrepe. Treba se bo prilagoditi. Če sprememb ne bo, bi to lahko bil velik poraz," doda.

Zdaj je ključno, koliko pridelamo, in ne, koliko obdelamo

Da se bomo novi vojni situaciji v Ukrajini prilagodili, zagotavljajo tudi na kmetijskem ministrstvu, kjer so že ustanovili krizno delovno skupino. Pravijo še, da tudi Evropska komisija pripravlja ukrepe za zagotavljanje varne preskrbe s hrano in razmišlja o možnih novih trgih, ki bi lahko nadomestili izpad dobav iz Ukrajine in Rusije. A stvari se spreminjajo iz dneva v dan, zato je treba ukrepati hitro. Na ministrstvu medtem zagotavljajo, da so stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter čim višja stopnja samooskrbe glavni cilji kmetijske politike tudi v Sloveniji.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so prepričani, da je prav zdaj čas, da razmislimo o večjih spremembah kmetijske politike. "Na ravni Evrope je treba premisliti, kaj se dogaja z neposrednimi izplačili iz naslova Skupne kmetijske politike. Pomembno je, da se teh izplačil ne daje kar vse povprek, ampak da se s tem zagotavlja stabilna pridelava," razmišlja predsednik KGZS Roman Žveglič. Le na ta način bi lahko po njegovem mnenju zagotavljali prehransko varnost v Evropi. "Logiko moramo povsem obrniti. Plačila ne smejo biti vezana na hektarje, pač pa na pridelek," nadaljuje in postreže s primerom, da v okviru statistike ekološke pridelave vedno govorimo le o površinah, nikoli pa o pridelkih. "Pa ne le pri ekološki pridelavi, tudi drugod. V takih situacijah, kot je zdaj, je ključno, koliko pridelamo, in ne le, koliko obdelamo," doda.