Mitja Sagaj
Uresničevanje ambicioznih ciljev Slovenske startup strategije 2030 je bila osrednja tema več kot 100 predstavnikov startup ekosistema, vladnih odločevalcev in mednarodnih strokovnjakov, zbranih na Slovenskem Startup Forumu 2025 na Bledu. Nova strategija stremi k oblikovanju močnejšega startup ekosistema kot ključnega elementa tehnološke preobrazbe in globalne konkurenčnosti Slovenije.
Ambiciozni cilji in pet ključnih pobud
Slovenska startup strategija 2030, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), si prizadeva za korenite izboljšave na področju inovacijskega okolja v državi. Med glavnimi cilji so:
- Podvojitev števila startup podjetij na milijon prebivalcev (na 476).
- Desetkratno povečanje investicij tveganega kapitala na prebivalca (na 410 evrov).
- Natančno spremljanje podatkov o startupih, vključno z zaposlovanjem, prihodki in dodano vrednostjo, ter vsaj 25-odstotno medletno rast teh kazalnikov.
- Povečanje uspešnosti pri črpanju sredstev iz evropskih programov za inovacije.
- Izpolnjevanje vsaj 69 % evropskih startup standardov (ESNA).
- Dolgoročno ohranjanje domačega lastništva in poslovnih funkcij v Sloveniji.
Za dosego teh ciljev strategija temelji na petih ključnih pobudah: krepitvi podpornega okolja za startupe, privabljanju globalnih talentov, razvoju trga tveganega kapitala, uvajanju opcijskega nagrajevanja zaposlenih ter uvedbi vitke delniške družbe za poenostavljeno ustanavljanje in upravljanje podjetij.
Potrebna je hitrejša implementacija rešitev
Eden glavnih poudarkov Slovenskega Startup Foruma 2025 je bil poziv k hitrejši uresničitvi predlaganih rešitev. Državni sekretar MGTŠ Matevž Frangež je poudaril: "Slovenski startup forum je pokazal visoko podporo strategiji, ki je usmerjena v to, da Slovenija postane eden bolših evropskih startup ekosistemov. Ključno pa je, da se spremembe začnejo hitro uresničevati."
Tudi Tatjana Zabasu Mikuž, direktorica sklada South Central Ventures, je izpostavila potrebo po usklajenem delovanju različnih ministrstev: "Slovenska startup strategija dobro povzema ključne izzive in izpostavlja prave strateške pobude. Nujno pa je, da se identificirane spremembe začnejo dejansko dogajati. Za to je potrebno sodelovanje vseh resorjev, saj parcialne rešitve ne bodo dale željenih rezultatov."
Privabljanje globalnih talentov kot ključni izziv
Eden izmed ključnih izzivov, s katerimi se Slovenija sooča, je privabljanje in zadrževanje globalnih talentov. Po mednarodnih standardih privlačnih startup okolij, ki jih določa in meri ESNA, Slovenija trenutno dosega le 24 % standardov. Cilj je ta odstotek do leta 2030 dvigniti na 69 %.
Gregor Rebolj iz Silicon Gardens je opozoril na pomen konkurenčnih plačnih politik in davčnih spodbud za visokokvalificirane kadre: "Želim si, da bi vlada upoštevala naše predloge in s konkurenčno razbremenitvijo plač pokazala, da si res želi zadržati ali privabiti nazaj visoko kvalificirane kadre. Zadnji ukrep, posebne osebne olajšave za nove rezidente, je že rezultat našega sodelovanja."
Evropa kot vzorčni primer za izboljšanje startup okolja
Na dogodku je Arthur Jordão, izvršni direktor ESNA (Europe Startup Nations Alliance), predstavil katalog najbolših evropskih praks za izboljšanje startup ekosistemov. Poudaril je, da lahko izmenjava znanj in izkušenj med državami bistveno prispeva k napredku.
"Evropa je dom raznolikim startup ekosistemom, od katerih ima vsak svoje izzive in prednosti. Katalog najbolših praks ponuja praktične rešitve, ki so že bile uspešno izvedene v drugih državah. Od davčnih spodbud do inovacijskih središč – te deljene izkušnje lahko omogočijo hitrejši napredek," je dejal Jordão.
Sodelovanje vseh deležnikov je ključnega pomena
Udeleženci dogodka so se strinjali, da brez usklajenega sodelovanja vseh deležnikov napredek ne bo mogoč. Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in industrijo, je poudaril: "Zastavljeni ukrepi predstavljajo smer, v katero želimo iti, in ta smer mora ostati konstantna, ne glede na politične spremembe. Samo dosledna in hkratna implementacija vseh petih strateških stebrov bo prinesla želeni napredek."
Slovenija potrebuje večja vlaganja v startup podjetja
Slovenija trenutno namenja 41 evrov na prebivalca za razvoj startup podjetij, kar je bistveno manj od držav, kot je na primer Estonija, ki namenja skoraj 2000 evrov na prebivalca. Nina Dremelj iz Poslovnih angelov Slovenije je poudarila potrebo po izboljšanju investicijskega okolja: "Da uspemo narediti preboj, potrebujemo komercialno učinkovit startup ekosistem, katerega cilj so investicijsko pripravljeni in zreli startupi. Posledično bodo za dobrimi startupi sledili tudi zasebni vlagatelji."
Dogodek kot ključna platforma za povezovanje
Slovenski Startup Forum je že drugič zapored združil ključne predstavnike startup ekosistema. Več kot 100 udeležencev iz vrst startup podjetij, skladov tveganega kapitala, univerzitetnih inkubatorjev ter predstavnikov vlade je razpravljalo o prihodnosti slovenskega startup okolja.
Irena Meterc iz SPIRIT Slovenija je ob koncu poudarila: "Z organizacijo Foruma izboljšujemo sodelovanje in krepimo vloge deležnikov pri povečevanju učinkovitosti ekosistema. Slovenija se sooča z izzivi, kot so omejen dostop do tveganega kapitala in nizka uvrstitev na globalnih indeksih. Letos si želimo pospešiti izvajanje strategije in povečati konkurenčnost slovenskih startupov na globalnem trgu."
Isti dan je potekala tudi mednarodna investitorska konferenca The Investors Edge, ki je dodatno spodbudila dialog o financiranju inovativnih podjetij.
Slovenski startup ekosistem je na prelomni točki – z jasnimi cilji in ambiciozno strategijo ima vse pogoje za preboj na globalni zemljevid inovacij. Vprašanje pa ostaja, kako hitro bodo rešitve zares zaitve zares zaživele.
