Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot-1) je z zadnjo novelo, ki se uporablja od 26. januarja 2023, uvedel nov institut, in sicer jamstvo za skladnost blaga, ki v celoti nadomešča prej znano stvarno napako.
Kljub temu, da gre za pomembno spremembo, ki vpliva na poslovanje, pa se je le malo podjetij lotilo uvedbe teh sprememb.
V tem prispevku si bomo ogledali, kakšna je bistvena razlika med prejšnjo ureditvijo in obstoječo ter zakaj je ključno, da podjetja novo prakso čim prej prenesejo v lastno poslovno okolje.
Kaj sploh je jamstvo za skladnost blaga?
Jamstvo za skladnost blaga je obveznost na strani prodajalca, da zagotovi blago, ki ima določene lastnosti, kot so zahtevane v prodajni pogodbi (ne pozabimo, da so tudi splošni pogoji poslovanja, s katerimi poslujejo spletne trgovine, vrsta prodajne pogodbe).
Zakon te lastnosti deli na subjektivne in objektivne, pri čemer se subjektivna skladnost presoja predvsem glede na lastnosti in zahteve, ki so vezane na posamično naročilo, medtem ko se objektivna skladnost presoja predvsem glede na primernost blaga za običajno rabo oz. glede na model ali vzorec, ki je bil predstavljen pred nakupom. Pomembno pa je, da je prodajalec dolžan zagotavljati tako subjektivne kot objektivne lastnosti, da bi zagotovil t.i. skladnost blaga.
V primeru, da kupec misli, da blago ni skladno, ima na voljo določene zahtevke, in sicer:
- Brezplačno vzpostavitev skladnosti blaga, kar zajema popravilo ali zamenjavo in
- Znižanje kupnine ali odstop od prodajne pogodbe ter vračilo plačanega zneska.
Kot lahko vidimo, ima kupec na voljo dve vrsti zahtevkov, pri čemer prvi zagotavlja vzpostavitev skladnosti na blagu, ki je bilo kupljeno, medtem ko drugi omogoča denarno odmeno za neskladnost, in sicer delno ali polno vračilo kupnine.
V uveljavljanju zahtevkov tiči ključna razlika med prejšnjo ureditvijo in sedanjo
Ravno v uveljavljanju zahtevkov pa tiči ključna razlika med prejšnjo ureditvijo in sedanjo.
Prejšnja ureditev, ki je zajemala stvarne napake, je predvidevala enake zahtevke kot te, ki so predstavljeni, vendar z eno ključno razliko: potrošnik je lahko svobodno izbiral med vsemi izdelki.
Sedanja ureditev pa od potrošnika zahteva, da najprej zahteva popravilo oz. zamenjavo in šele, če to ni uspešno, ima potrošnik pravico, da zahteva vračilo kupnine (delno ali popolno).
Kaj to pomeni v praksi?
To pomeni, da je potrošnik po prejšnji ureditvi lahko izbral: popravilo, zamenjavo, delno ali polno vračilo kupnine, po lastni presoji. Sedaj pa je zakonodaja predvidela, da je vedno potrebno najprej poskusiti s popravilom ali zamenjavo in šele, če je to neuspešno, ima potrošnik možnost zahtevati vračilo denarja.
Jamstvo za skladnost blaga torej oža nabor pravic, ki jih imajo potrošniki pri uveljavljanju neskladnosti kupljenega blaga proti prodajalcu. Vendar pa večina podjetij lastnih splošnih pogojev ni posodobila skladno z novo zakonodajo, zaradi česar so seveda izpostavljeni globam, hkrati pa potrošnikom zagotavljajo širši nabor zahtevkov, kot jih predvideva zakonodaja, saj so dolžni poslovati skladno z lastnimi splošnimi pogoji poslovanja.
Ustrezna sprememba splošnih pogojev poslovanja, je torej nujna, da zagotovimo varno poslovanje po novih pravilih.