Pri nas smo pri pitju kave še zmeraj v drugem valu, tretji val je šele v povojih.
Na svetu je 25 milijonov pridelovalcev kave, posel s to surovino pa je ocenjen na 200 milijard dolarjev. Kava med vsemi vrstami blaga, s katerimi se trguje, zaseda drugo mesto, takoj za surovo nafto. Na svetovni borzi njeno vrednost tako številni spremljajo. Pomembna je predvsem za države, ki so največje pridelovalke - to so Brazilija, Vietnam in Kolumbija. Prav iz teh držav se v Evropsko unijo tudi največ kave uvozi. Samo Slovenija je denimo leta 2020 uvozila 20.954 ton kave v skupni vrednosti 61,5 milijona evrov. Največ sicer iz Italije, sledi pa Brazilija.
Vrednost kave je na borzi padla pod dva dolarja na kilogram. V času covida je bilo zaznati nekolikšen padec, vendar pa vrednost skozi leta ves čas raste. To je mogoče povezati tudi s tem, da je kavo zaradi podnebnih sprememb vse težje pridelati. Njena proizvodnja naj bi se po nekaterih ocenah v naslednjih desetletjih celo prepolovila. Ljubitelje kave pa je zato že strah, da bi prava kava lahko postala cenovno nedostopna.
Ljubitelje kave je že strah, da bi prava kava lahko postala cenovno nedostopna
Mnogi pridelovalci že poročajo o negativnih učinkih na njihove plantaže zaradi spremenjenih vremenskih razmer in posledično tudi več škodljivcev. Po ocenah raziskav bi lahko približno polovica zemljišč po svetu, na katerih trenutno pridelujejo visokokakovostna kavna zrna, do leta 2050 postala neproduktivna. Če se bodo slabe napovedi uresničile in se pridelovalci ne bodo prilagodili, povpraševanje po kavi pa bo še naprej raslo, bi lahko v naslednjih desetletjih kava postala luksuzna dobrina, kot je denimo šampanjec ali kaviar.
Znanstveniki iščejo rešitve v laboratoriju
Raziskovalci finskega raziskovalnega inštituta VTT zato že iščejo rešitve, s katerimi bi lahko kavo pridelovali tudi ob pospešenih podnebnih spremembah. Iz listov kavovca so izdelali celično kulturo, s pomočjo katere so pridobili kavo, ne da bi vzgojili kavna zrna. Upajo, da bo lahko njihov izum prispeval k bolj trajnostni industriji kave.
Rok Štibler: "Cena kavi mora še rasti, saj zdajšnja sploh ne omogoča preživetja pridelovalcem."
Celične kulture kave vzgajajo v bioreaktorjih, ki jih napolnijo s hranili. Za ta proces ne potrebujejo pesticidov, prav tako pa porabijo manj vode kot pri konvencionalni pridelavi kave. Takšno laboratorijsko kavo bi lahko vzgajali povsod, zato bi s tem znatno zmanjšali tudi emisije CO2 zaradi transporta.
Znanstveniki, ki so kavo tudi že testirali, pravijo, da ima laboratorijska kava skoraj enak vonj in okus kot tista, ki je pridelana na tradicionalen način. Po okusu sicer malo spominja tudi na pravi čaj. Taka kava je še v fazi testiranj in zato še ni na voljo potrošnikom. Ocenjujejo, da bi lahko bila za uporabo v Evropi in ZDA primerna čez približno štiri leta.
Napredek v industriji in pitju kave se šteje v valovih
A za zdaj so to le poskusi. Trg kave je še vedno vezan predvsem na konvencionalno pridelavo in tako bo še nekaj časa ostalo, je prepričan poznavalec kave in lastnik spletne trgovine Jumping Goat Coffee, ki je letos zaprla vrata, Rok Štibler. "Za zdaj še nismo sposobni v laboratorijih pridelati zadostnih količin, pa tudi gojenje kavovcev v rastlinjakih za zdaj še ni uspešno," razmišlja, a dodaja, da nove vrste kav vedno prihajajo, da se trendi spreminjajo, a da se tradicionalni ohranjajo.
Tudi pri nas se tako na tržišču pojavljajo posebne, dražje vrste kav in kavnih mešanic, a delež teh na trgu predstavlja manj kot dva odstotka. A cene bodo še rasle tudi pri konvencionalni kavi, je prepričan Štibler. Dodaja, da je to tudi nujno, saj da trenutno cena sploh ne omogoča preživetja pridelovalcem.
Po ocenah raziskav bi lahko približno polovica zemljišč po svetu, na katerih pridelujejo visokokakovostna kavna zrna, do leta 2050 postala neproduktivna.
"Ko bomo zajeli ves socialni vpliv kave in rokodelsko pripravo, ko bomo do popolnosti vključili tudi etični vidik, takrat bomo lahko govorili o četrtem valu. A zdaj še nismo tam," je na vprašanje, ali bi spremembe pri kavi lahko pomenile novo dobo. Uživanje kave za zdaj namreč razvrščamo v tri valove.
Prvi val sega daleč v prejšnje stoletje. Takrat kave še niso dobro poznali, ne njenega vira, ne načina pridelave, predelave in priprave napitkov. Prevladovala je instantna kava. Drugi val je prinesel espresso in vse kave, ki izvirajo iz njega. Začetniki in gonilna sila drugega vala so Italijani. Sledi tretji val, ko se začne izpostavljati etični vidik pridelave. Kavo se začne dojemati kot kvalitetno surovino. Poudarek je na načinu priprave. "Mi smo še krepko v drugem valu, tretji je še v povojih. Kaj šele, da bi govorili o četrtem valu," razmišlja Štibler.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
