Predsednik ZDA Donald Trump je prekinil vojaško pomoč Ukrajini. To je sledilo petkovemu sporu s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim v Ovalni pisarni Bele hiše. "Predsednik je bil jasen, da se osredotoča na mir. Naši partnerji morajo biti zavezani istemu cilju," je tujim agencijam povedal neimenovani uradnik Bele hiše.
Gre za pomoč, ki jo je kongres že odobril, šlo pa naj bi za pritisk na Zelenskega, naj privoli v pogajanja z Rusijo, poroča CNN. Zamrznjena je tudi vojaška pomoč, ki je bila v tranzitu proti Ukrajini, ameriški vojaški analitiki pa opozarjajo, da to koristi le Rusiji, ki bo najverjetneje okrepila ofenzivo. Televizija MSNBC je kasneje prav tako na podlagi virov poročala, da se je Trumpova vlada obenem odločila za olajšanje sankcij proti Rusiji, česar še ni naznanila.
Trump bo nagovoril kongres
Ameriški predsednik Donald Trump bo imel drevi po lokalnem oziroma v sredo zjutraj po srednjeevropskem času govor pred obema domovoma zveznega kongresa, v katerem bi naj poleg nizanja uspehov v prvem mesecu in pol vladanja podal tudi vizijo za naprej. Opozicijski Demokrati govora ne bodo bojkotirali.
Trump si prizadeva za korenito preoblikovanje zvezne vlade, zaustavitev nezakonitega priseljevanja in prav tako korenito preoblikovanje vloge ZDA v svetu z uvajanjem carin ter krhanjem transatlantskih odnosov z vse bolj odkritim izražanjem naklonjenosti Rusiji oziroma predsedniku Vladimirju Putinu glede vojne v Ukrajini.
Mesec in pol Trumpovega vladanja zaznamuje kaos v zvezni vladi, kjer urad za vladno učinkovitost (Doge) pod vodstvom milijarderja Elona Muska narekuje odpuščanja, ukinjanje proračunskega financiranja in celo zapiranje celotnih vladnih agencij s ciljem do septembra zveznemu proračunu prihraniti 1000 milijard dolarjev.
Ukrepe, skupaj z nekaterimi Trumpovimi izvršnimi ukazi, ustavljajo sodišča, vrstijo se protesti, ki jih zelo čutijo republikanski člani kongresa doma na srečanjih z volivci, več kot 70.000 javnih uslužbencev pa je sprejelo Muskovo ponudbo za odpoved delovnega razmerja v zameno za plačo do septembra.
Lov na nezakonite priseljence je odmeven, vendar statistika aretacij in izgonov ni nič kaj boljša od statistike Trumpovih demokratskih predhodnikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Število nezakonitih prehodov meje z Mehiko sicer pada in Trump bo to v govoru zagotovo izpostavil kot zgodovinski dosežek.
Iz Ukrajine in Evrope medtem že prihajajo prvi odzivi na novico, objavljeno ponoči po evropskem času. Nekdanji namestnik ukrajinskega obrambnega ministra Volodimir Havrilov je dejal, da lahko Evropa sama zapolni vrzel, ki bo nastala po umiku ZDA. "Evropa bo sposobna sama podpreti Ukrajino. Evropska pomoč je v vzponu in nas lahko oskrbuje z orožjem in ostalo pomočjo," poroča BBC. Dodal je, da je Ukrajina hvaležna za dosedanjo ameriško pomoč in da se bo komunikacija s Trumpovo administracijo nadaljevala na vseh ravneh.
Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko pa je za Sky News dejal, da je ameriška odločitev katastrofalna in da bo zaradi tega umrlo na tisoče ljudi. "Razumem, da imamo po sestanku v Beli hiši krizo odnosov, ampak prosim Trumpa, naj še enkrat razmisli. Naj nam da malo časa, da najdemo neko rešitev. Moramo sodelovati z ZDA, moramo biti enotni," je dejal.
Evropa se oborožuje
Evropska komisija bo v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope, ki ga je danes predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen, vzpostavila nov instrument, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. Von der Leyen je ob tem napovedala, da bodo članicam omogočili odstopanje od fiskalnih pravil. "Smo v obdobju ponovnega oboroževanja in Evropa je pripravljena močno povečati porabo za obrambo," je ob predstavitvi načrta za ponovno oborožitev Evrope povedala von der Leyen. Z načrtom je pred tem v pismu seznanila voditelje držav članic, ki se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu o krepitvi evropske obrambe in nadaljnji podpori Ukrajini. Sredstva bodo namenjena zmogljivostim, kot so protizračna in protiraketna obramba, droni, rakete ter topništvo. Dodala je, da bo instrument članicam omogočal skupno naročanje.
Podpredsednica britanske vlade Angela Rayner je za BBC dejala, da je treba mir doseči v sodelovanju z ZDA. Poudarila je, da je vlada Keirja Starmerja v zadnjih dneh okrepila pomoč Ukrajini in da sodelovanje z ZDA ostaja, saj verjamejo, da si Trump želi doseči mir. "ZDA so bile jasne, da želijo videti sodelovanje Evrope.
Zelenski se še ni oglasil. Prav tako nihče od evropskih voditeljev.
