Podravska podjetja lani ustvarila 11 milijard evrov prihodkov in pol milijarde evrov čistega dobička

Lani je 8823 podravskih podjetij ustvarilo rekordnih 11,17 milijarde evrov prihodkov in 414 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je za 51 odstotkov več kot v letu 2020. Največ, za kar 27 odstotkov, so zrasli prihodki na tujih trgih, ki so dosegli 4,8 milijarde evrov, za petino so bili višji tudi ustvarjeni prihodki na domačem trgu. Skupno 6200 družb je imelo 513 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko jih je z izgubo v višini 99 milijonov evrov poslovalo nekaj več kot dva tisoč, je včeraj ob predstavitvi rezultatov poslovanja v Podravju povedala Andreja Terbuc Munda, vodja oddelka za statistiko in informiranje izpostave Ajpesa v Mariboru. Dodala je: "Neto čisti dobiček so izkazale družbe v vseh dejavnostih razen v gostinstvu, ki je imelo lani še 384 tisoč evrov neto čiste izgube, kar pa je precej manj od predlanskih 18.297 tisoč evrov."

Preko tri tisoč več zaposlenih

Raste tudi ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega, saj je bila v primerjavi z letom poprej višja za desetino in je znašala 41.838 evrov. Najvišja neto dodana vrednost na zaposlenega, 130.837 evrov, je bila dosežena na področju rudarstva, najnižja, 25.224 evrov, pa v gostinstvu. Podjetja v Podravju, največ jih je na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, so lani zaposlovala 71.757 ljudi oziroma 3030 zaposlenih več kot v letu poprej. Povprečna bruto plača je lani v regiji znašala 1759 evrov in je bila za 127 evrov višja kot leto poprej, a kljub temu zaposleni v Podravju zaostajajo za slovenskim povprečjem za 142 evrov. Po višini mesečne plače z 2485 evri bruto navzgor odstopa dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Najslabše pa so plačani v gostinstvu, tam prejemajo mesečno v povprečju 1240 evrov.

Lani se je povečalo tudi število velikih družb, na 46, saj so nekatere srednje prerasle v velike. Tako je bilo srednje velikih podjetij 135, majhnih 1227, mikro podjetij pa največ, 7415. Vesna Zupanič, vodja mariborske izpostave Ajpesa, ugotavlja, da so najbolj rastoča skupina v strukturi poslovnih subjektov v Podravju samostojni podjetniki, teh je bilo za 7 odstotkov več kot leto poprej. "Prvič smo tudi presegli številko 30 tisoč vseh poslovnih subjektov, natančneje je bilo teh 30.625, kar pomeni 3,7-odstotno rast. Med 41 občinami v Podravju prednjači mariborska, kjer ima sedež 44 odstotkov družb in podjetij, sledijo ji Ptuj in Slovenska Bistrica ter občina Hoče - Slivnica," pojasnjuje Vesna Zupanič.

Tudi samostojni podjetniki bolje kot predlani

V podravski regiji je bilo konec lanskega leta registriranih 14.467 samostojnih podjetnikov, od teh jih je moralo letna poročila predložiti 7686. Ti so imeli 73 milijonov evrov prihodkov in 9 milijonov evrov negativnega poslovnega izida. Tako so dosegli 64 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka, kar je za slabo tretjino več kot v letu 2020. Vesna Zupanič je še dodala, da se je število stečajev in insolvenčnih postopkov v zadnjih petih letih prepolovilo. Največ stečajnih postopkov je bilo lani uvedenih na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. "Lani je bilo zaradi stečaja izbrisanih 159 gospodarskih družb in 13 samostojnih podjetnikov, ob čemer se je lani začelo 111 stečajev družb in 15 samostojnih podjetnikov."

Spodbudna je tudi primerjava prejemkov na račune podjetij, saj so bili v Podravju za kar tretjino višji od leta poprej, to je precej več od povprečja v Sloveniji, ki je beležilo le 6,3-odstotno povečanje prilivov na račune. Družbe so obseg kapitala lani povečale za 8 odstotkov, na 4,6 milijarde evrov, zadolženost pa se je v letu 2021 zvišala za 19 odstotkov.