Nove tarife, prožnosti, samooskrba ... Novosti na področju energetike je letos več kot v minulih letih in nekatere napovedi so v širši javnosti vnesle tudi nekaj vznemirjenja. Vendar pa stroka in poznavalci razmer mirijo, da nova energetska regulativa, ki s spremembami tarif za leto 2024 bistveno kroji poslovne energetske rešitve, prinaša tudi številne prednosti. 

Biti morajo tudi nediskriminatorni, transparentni in uporabnikom razumljivi oziroma dovolj enostavni, da se ti lahko lažje odločajo in odzivajo na spremembe. Ključno je zavedanje, da bodo naložbe v distribucijsko omrežje prinesle široke koristi družbi in prispevale h gospodarskemu okrevanju Evropske unije ter k potrebnemu energetskemu prehodu. 

Notranji trg električne energije mora koristiti državljanom v EU 

Porabniki imajo bistveno vlogo pri doseganju prožnosti, potrebni, da se elektroenergetski sistem prilagodi spremenljivi in porazdeljeni proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. S povečano vlogo odjemalcev je treba tem zagotoviti orodja, da se bolj angažirano vključujejo na trg energije, in to na nove načine. Že evropska direktiva, sprejeta sredi leta 2019, predvideva, da bi moral notranji trg električne energije koristiti državljanom v EU, ta pa bi morala doseči svoje cilje na področju obnovljivih virov energije. Tudi zato bi morala biti odjemalcem omogočena udeležba v vseh oblikah prilagajanja odjema. 

Reforma obračunskega sistema namreč zagotavlja številne priložnosti za različne deležnike, med katerimi so pravičnejša stroškovna obremenitev posameznih vrst končnih odjemalcev, omogočanje optimizacije stroškov s prilagajanjem odjema, na strani skrbnikov omrežij spodbujanje optimalnejših naložb v obnovljive vire energije (OVE) in trajnostno integracijo OVE v omrežja, spodbujanje elektrifikacije ogrevanja in prometa, spodbujanje samozadostnosti, spodbujanje sodelovanja v energetskih skupnostih, omogočanje uporabe dinamičnih omrežninskih tarif, na primer za upravljanje prezasedenosti, pa tudi spodbujanje digitalizacije v domeni distribucije in dobave energije, hkrati pa – kar bo tudi prineslo koristi za končne odjemalce – spodbujanje razvoja konkurence in povečanje raznolikosti ponudbe na maloprodajnem trgu z energijo. 

Uvajanje reforme kljub zamikom že kaže prve pozitivne učinke 

“Porabniki električne energije, ki bi si radi zagotovili elektriko po dolgoročno nižji ceni in jih tudi skrbijo negativni vplivi izrabe energije iz fosilnih goriv, vendar nimajo primerne strehe za postavitev lastne sončne elektrarne ali ne izpolnjujejo katerega od drugih potrebnih pogojev za realizacijo takšne naložbe (npr. šibko distribucijsko omrežje na lokaciji merilnega mesta ne omogoča postavitve elektrarne), imajo danes možnost vključitve v skupinsko samooskrbo,” razlaga Primož Tručl, direktor podjetja Moja elektrarna. Dodaja, da lahko porabniški tako sodelujejo kot investitorji v tovrstno skupinsko samooskrbno sončno elektrarno in so hkrati udeleženi pri koristih takšne naložbe v obliki cenejše elektrike, ki jo ta elektrarna proizvaja.

“Formalnopravne oblike za izpeljavo tovrstne naložbe so lahko različne (zadruga, skupno podjetje), pomembno pa je, da sodelujoči pri takšnem poslu najdejo primerno površino za postavitev elektrarne in se dogovorijo o izvajalcu projekta, ki bo poskrbel za ustrezne pravne podlage (medsebojne pogodbe), kakor tudi za izvedbo montaže, zagon in obratovanje. Na tak način pridejo vsi udeleženci do svoje sončne elektrarne na tuji strehi in imajo od nje podobne koristi kot tisti, ki jo imajo na lastni strehi, vendar z manj skrbmi,” še dodaja Tručl. 

Zdaj, ko imajo končni odjemalci ob vse številčnejših toplotnih črpalkah, električnih vozilih, klimatskih napravah ... z uporabo teh večjih porabnikov vedno več vzvodov za vpliv na odjem, je prilagoditev vplivnega odjema v čas nizke obremenitve omrežja lažja. Napredno merjenje pa prinaša tudi koristi končnim uporabnikom. 

Uvajanje reforme kljub zamikom že kaže prve pozitivne učinke, saj se skozi razpravo o novostih dviguje zavedanje zainteresirane javnosti, čeprav, poudarjajo v vrstah stroke, družba, ki zaradi neustreznosti obstoječe metode zaračunavanja omrežnin z vidika zahteva zelenega prehoda z zamikanjem uporabe reforme ne pridobivamo ničesar, celo nasprotno, opozarjajo. Bo pa pravi pokazatelj ustreznosti zasnove nove metodologije šele uporaba reforme in spremljanje njenih učinkov. Temu bo sledilo tudi izboljševanje metodologije.