MOJ USPEH

Minimalna plača med dvigi in reformo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kje je v resnici Slovenija zdaj po višini minimalne plače?
Andrej Petelinšek

Ob letošnjem najvišjem dvigu minimalne plače pri nas v zadnjih desetih letih se je pojavlja veliko pomislekov. Med drugim tudi, da bo zdaj minimalno plačo dobivalo več zaposlenih. Mnoge tudi skrbi, da nova minimalna plača povečuje uravnilovko, saj predstavljala že skoraj dve tretjini slovenske povprečne plače, če primerjamo neto zneske. Bodo zaradi tega primorani delodajalci zvišati tudi plače drugih zaposlenih?

Minister za delo Luka Mesec odgovarja, da ni problem v previsoki minimalni plači, ki se je uskladila z na novo izračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški in visoko inflacijo, ampak v prenizkih drugih plačah. "Žal kljub uspešnosti slovenskega gospodarstva druge plače niso sledile niti temu minimumu. Problem torej ni v domnevno previsoki minimalni plači, temveč v prenizkih plačah nad minimalno plačo. Iz tega razloga si bo ministrstvo v okviru predvidene reforme plačnega sistema prizadevalo predvsem za izenačitev minimalne plače z izhodiščnim plačnim razredom oziroma najnižjo osnovno plačo ter za oživitev kolektivnih pogajanj za dvig plač nad minimalno," pravi.

 

Zdaj z minimalno plačo sedem odstotkov zaposlenih

Minimalna plača, ki jo v Sloveniji prejema okoli sedem odstotkov zaposlenih, po novem znaša 1203 evre bruto ali 878 evrov neto. Višja bo za sto evrov neto. Za primerjavo še zadnji podatek o slovenski povprečni plači za november 2022, ki ga je te dni objavil statistični urad. Ta je znašala 2244 evrov bruto ali 1479 evrov neto. Bila je višja kot oktobrska dodajajo, predvsem zaradi izplačil 13. plač in božičnic.

Če primerjamo Slovenijo z državami, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, smo po višini minimalne plače na prvem mestu. Takoj za nami so sosedje Hrvati, kjer se je minimalna plača prav tako zvišala s 1. januarjem letos, in sicer na okoli 700 evrov bruto, kar znaša 560 evrov neto. Sledi Črna gora s 450 evri neto minimalne plače. Najnižjo minimalno plačo imajo v Federaciji BiH. Malo manj kot 300 evrov pa znaša minimalna plača v Srbiji in Severni Makedoniji, kjer od lani velja, da minimalna plača ne sme biti nižja od 57 odstotkov povprečne neto plače.

In primerjava Slovenije z državami EU? Minimalno plačo, ki jo določa država, od 27 držav EU pozna 21 držav. Glede na podatke za lansko leto so imeli najnižjo minimalno plačo v Bolgariji, pičlih 363 evrov bruto, najvišjo pa v Luksemburgu, 2257 evrov bruto. Slovenija se je lani uvrstila na osmo mesto, utegne pa letos prehiteti Španijo, če tam ne bo sprememb. Eurostat države po višini minimalne plače deli na tri glavne skupine. V prvi so države z manj kot tisoč evri bruto minimalne plače. V tej je največ, kar 13 evropskih držav, med njimi tudi sosednji Madžarska in Hrvaška, kjer so letos že zvišali minimalno plačo. Minimum so Madžari s 1. januarjem dvignili za 16 odstotkov, na okoli 585 evrov bruto. Minimalna plača za bolj usposobljene delavce, ki opravljajo poklice s srednješolsko izobrazbo, pa se je dvignila na 748 evrov.

Slovenija enajsta po višini povprečne plače v EU

V skupini z od 1000 do 1500 evrov bruto minimalne plače sta le dve državi, in sicer Slovenija in Španija. V skupini držav, kjer minimalna bruto plača znaša več kot 1500 evrov, pa je šest držav: Nemčija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Irska in Belgija. Nemčija je denimo minimalno plačo zvišala že konec lanskega leta, natančneje z oktobrom. Ta se je dvignila s 1621 evrov na 1744 evrov bruto. Je pa v EU tudi šest držav, ki minimalne plače ne določajo za vse enako na ravni države. Med njimi tudi sosednji Avstrija in Italija, kjer minimalno plačo določajo s kolektivnimi pogodbami za vsako gospodarsko dejavnost posebej. Enako Danska, Finska, Švedska in Ciper.

Dodajmo, da je v času slovenskega predsedovanja Evropski parlament potrdil direktivo o minimalni plači. Ta določa, da minimalna plača ne sme biti nižja od 50 odstotkov povprečne plače. Ker je višina minimalne plače v posamezni državi odvisna tudi od življenjskega standarda in vseh plač v državi, poglejmo, koliko so po podatkih Eurostata znašale povprečne plače v državah, kjer imajo najvišje minimalne plače. Zadnji podatki so sicer za leto 2021. V Luksemburgu je povprečna bruto plača znašala 6020 evrov, v Nemčiji 3700 evrov, v Franciji 3344 evrov. Povprečje EU je bilo 2792 evrov. Slovenija se je uvrstila pod povprečje EU, na enajsto mesto, z 2397 evri bruto povprečne plače. Na zadnjem mestu je Bolgarija z 862 evri bruto povprečne plače, na predzadnjem pa Madžarska z 1051 evri bruto povprečne plače.

Zaradi dviga 90.000 ljudi z minimalno plačo

"Temeljni problem je, ker se minimalna plača vsako leto zakonsko uskladi, druge plače pa v povprečju temu ne sledijo, zaradi česar je vse več ljudi z minimalno plačo. V razmerah visoke inflacije je to še bolj očitno, saj minimalna plača vse bolj dohiteva povprečno plačo. Po zadnjem dvigu minimalne plače bo že okrog 90.000 ljudi pri nas z minimalno plačo. Če sistema ne spremenimo in naredimo bolj stimulativnega, bo čisto matematično vsako leto vse več ljudi prejemalo minimalno plačo," pravi ekonomist dr. Matej Lahovnik. "Strinjam se, da je nelogično, da so v nekaterih poklicih izhodiščne plače pod minimalno, ker mnogi zmotno mislijo, da jim razliko do minimalne plače plačuje država iz proračuna. Minimalna plača mora biti izhodiščna, seveda pa je treba prilagoditi sistem različnih dodatkov. Trenutni plačni sistem v Sloveniji je zelo nepregleden in potreben temeljite prenove, ampak na način, da se ne povzroči uravnilovka, ki se ji počasi, a zanesljivo približujemo," ocenjuje.

Nekdanji minister dodaja, da ne smemo zanemariti, da imamo v Sloveniji visoko davčno progresijo in je zato razlika med tem, koliko podjetje delavec stane (bruto bruto plača oziroma dvojni bruto), in neto plačo, ki jo prejme zaposleni na račun, velika, saj so plače precej obdavčene. "Z višino plače pa se tudi obdavčitev vse bolj povečuje. Vlada je tudi ukinila usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo, kar pomeni, da bo letos realni dohodek bolj obdavčen že zaradi visoke inflacije, razlike med realnimi dohodki, izraženimi v netu znesku, pa vse manjši," je dejal.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?