Tatjana Vrbnjak
Več kot petdeset delodajalcev se je predstavilo na kariernem sejmu, ki ga je v Mariboru organiziral zaposlitveni portal Mojedelo.com za tiste, ki iščejo delo. Obiskovalci sejma so lahko poleg tega opravili še psihometrična testiranja, karierno svetovanje, se brezplačno fotografirali za zaposlitvene dokumente in se udeležili predavanj.
Trg dela se je v zadnjih letih močno spremenil. Delodajalci vse težje najdejo primeren kader, brezposelnost je zelo majhna in marsikje so zdaj delavci tisti, ki lahko izbirajo med delodajalci. Na širšem območju Podravja je zaradi bližine Avstrije situacija še bolj specifična, še zlasti se to pozna pri deficitarnih poklicih. Ocenjuje se, da na delo v Avstrijo migrira med 16 tisoč in 20 tisoč delavcev, podobno število pa še v Ljubljano.
Želeli bi si več rešitev za deficitarne poklice
Kakšne so aktualne razmere na trgu dela na Štajerskem? Na okrogli mizi, ki so jo pripravili v sklopu kariernega sejma, je Bernard Memon, direktor Zavoda RS za zaposlovanje Maribor, situacijo ocenil kot stabilno, a da si še želijo izboljšav, "še zlasti glede plasiranja dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela". Na področju širšega Podravja je okoli 8400 brezposelnih, to je kar 50 odstotkov manj kot leta 2020. Delež registrirane brezposelnosti se vse bolj približuje povprečju v Sloveniji, podobno velja glede deležev brezposelnih žensk, dolgotrajno brezposelnih in mladih. Memon razloge za ugodne kazalce pripisuje interventnim ukrepom v času covida, zaradi česar so podjetja ohranila kondicijo in niso masovno odpuščala zaposlenih, in tudi temu, da zavod v covidnem času ni zmanjšal svojih aktivnosti, ampak so prešli na svetovalno delo na daljavo in se ciljno usmerili k dolgotrajno brezposelnim. "Želeli pa bi si še več rešitev na področju deficitarnih poklicev, a tu smo le eden od deležnikov," je dejal Memon.
"S krajo kadrov ustvarjamo nelojalno konkurenco oziroma pogoje, ki jih na dolgi rok ne moremo izpolnjevati, ker bomo sicer podjetja pahnili v negativne številke"
Že vrsto let se s težavami pri iskanju kadrov srečujejo delodajalci v kovinarski panogi in avtomobilski industriji, v gradbeništvu in zadnja leta tudi zdravstvu, pravi Mirjana Zgaga, svetovalka direktorja Zavoda RS za zaposlovanje. Livarji, varilci, kleparji, monterji konstrukcij, monterji in serviserji električnih naprav, kovači, orodjarji, gradbeniki, prodajalci in zdravstveni kader danes brez težav dobijo zaposlitev. V deficitarne poklice je treba nagovarjati mlade že v otroštvu in jim tudi omogočiti specializacije in zaposlitev zdravnikom, saj drugače odidejo v tujino, je opozorila Mirjana Zgaga.
Podjetja si kradejo delavce
"Obrtna zbornica je že leta delala na promociji tehniških poklicev v osnovnih šolah, a se je država iz ne vem katerega razloga odločila, da financiranja promocije poklicev v osnovnih šolah ukine - zato bomo zdaj lastna sredstva namenili za promocijo poklicev v srednjih šolah. Kar je popolnoma nelogično," pa je izpostavil Marko Gorjak, namestnik direktorja prodaje Orodjarstvo Gorjak in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Maribor, in dodal, da se kovinskopredelovalna industrija s problemom kvalificiranih kadrov srečuje že vrsto let, saj je veliko teh delavcev odšlo na delo v Avstrijo. Zadnji čas pa je postala situacija "nenormalna", pravi Gorjak, saj si podjetja "s krajo kadrov ustvarjamo nelojalno konkurenco oziroma pogoje, ki jih na dolgi rok ne moremo izpolnjevati, ker bomo sicer podjetja pahnili v negativne številke, in to ravno v času, ko bi morali ogromno vlagati v avtomatizacijo, digitalizacijo in zelen preboj".
Da kadrov manjka, ugotavljajo tudi v podjetju Mikro+Polo, saj se na razpise prijavljajo večinoma tisti, ki že imajo službo in jo želijo menjati. Mirjana Mladič iz podjetja Mikro+Polo je predstavila uspešne strategije podjetja na področju pridobivanja bodočih kadrov, pri tem so izjemno inovativni; firma se načrtno usmerja k mladim, in sicer že od osnovnošolcev naprej.
Skoraj vsak tretji zaposleni aktivno išče novo službo
Po raziskavi, ki so jo naredili na Mojedelo.com, 31 odstotkov zaposlenih aktivno išče novo službo, pravi Tomaž Gorjup, organizator kariernega sejma Maribor. Zdi se veliko, a je to še vedno 10 odstotkov manj, kot je povprečje v svetu. Raziskava tudi kaže, da so Slovenci manj samozavestni, ko naj bi zahtevali višjo plačo. Vprašanju o plači se raje izognejo celo na zaposlitvenih razgovorih, pravi Mirjana Zgaga in dodaja, da na zavodu brezposelne spodbujajo k temu, da ga zastavijo.
Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, pa je opozorila na to, da se študenti v času študija premalo zavedajo, da so poleg znanja, ki ga pridobijo s študijem, pri iskanju zaposlitve pomembne še druge sposobnosti in kompetence, ki jih je tudi treba razvi(ja)ti. Ko ugotovijo, da teh nimajo (na primer, kako mrežiti, napisati življenjepis ...), bi radi vse to takoj in naenkrat pridobili, a to ne gre. Opaža tudi upad interesa za razne aktivnosti, ki so organizirane za mlade, ob tem pa opozarja, da se generacije spreminjajo in je zato aktivnosti treba tudi prilagajati.
