Mitja Sagaj
Odlično leto za kapitalske trge je za nami, pravzaprav že drugo zapored. Tečaji vrednostnih papirjev na svetovnih borzah so dosegli ravni, ki so na začetku minulega leta veljale za nedosegljive. Ameriški borzni indeks S&P 500 je, na primer, merjeno v evrih in brez upoštevanja dividend, v preteklem letu zrasel za več kot tretjino. Na rast tečajev so vplivali različni dejavniki – od razvoja umetne inteligence, ki vse bolj spreminja poslovne modele podjetij, do političnih dogodkov, kot je bila ponovna izvolitev Donalda Trumpa, ki je sicer bolj vplivala na kriptotrge.
A vprašanje, ki si ga vlagatelji vsako leto znova zastavljajo, ostaja enako: kam vlagati v prihodnjem obdobju? Kateri trendi in tehnologije bodo poganjali borzne tečaje navzgor?
Iskanje novih priložnosti v negotovih časih
Upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek opozarja, da vsako leto številni analitiki in tržni poznavalci hitijo z napovedmi, kam je najbolje usmeriti denar. "Neodvisni finančni svetovalci se izogibamo napovedovanju prihodnosti, saj je to misija nemogoče. Namesto tega se osredotočamo na ponovno uravnoteženje portfeljev," pravi Vezovišek.
Kljub negotovostim pa Vezovišek poudarja, da vlagatelji nikakor ne smejo opustiti investicij. "Nasprotno, investiranje je ključni element za doseganje finančne neodvisnosti na dolgi rok. Čeprav se lahko zdi tvegano, podatki kažejo, da tisti, ki vlagajo sistematično in načrtno, dolgoročno dosegajo boljše rezultate kot tisti, ki se zanašajo zgolj na tradicionalno varčevanje."
Pametna strategija namesto ugibanj
Po rekordnem letu 2024, ko so delnice razvitih trgov, plemenite kovine in predvsem kriptovalute močno zrasle, nekateri opozarjajo, da se bikovski borzni cikel bliža vrhuncu. "Pametni investitorji ne ugibajo, kdaj naj prodajo tvegane naložbe, temveč prilagodijo svoj portfelj tako, da se izognejo prevelikim tveganjem," opozarja Vezovišek.
Izkušeni vlagatelji vedo, da se na finančnih trgih občasno pojavljajo anomalije, ki jih je smiselno izkoristiti. "Periodične anomalije lahko prinesejo višje donose v določenih obdobjih na dnevni, tedenski, mesečni ali letni ravni. Poleg tega je pomembno upoštevati gospodarske in borzne cikle, ki oblikujejo dolgoročne trende," še dodaja.
Umetna inteligenca kot motor rasti
Analitiki Wall Streeta so tudi letos optimistični in pričakujejo več kot desetodstotno rast indeksa S&P 500. Med ključnimi dejavniki, ki bodo vplivali na trge, bo tudi letos prednjačila umetna inteligenca. "Največja neznanka leta 2025 je, kje smo na premici tako imenovanega AI-buma," meni Vezovišek.
Diverzifikacija je ključna
Pri vlaganju pa ni smiselno staviti le na pretekle zmagovalce. "Poraženci, kot so obveznice, defenzivne delnice v sektorjih zdravstva in farmacije ter nepremičninski skladi, bodo slej ko prej ponovno pridobili na vrednosti," poudarja Vezovišek.
Lojze Kozole, analitik Ilirike, svetuje povprečnim vlagateljem, naj razmislijo o investicijskem varčevanju z mesečnimi vplačili v globalne indeksne sklade. "To zagotavlja dobro razpršenost in dolgoročno stabilno rast. Smiselna je tudi večja začetna investicija, medtem ko redna vplačila omogočajo povprečenje stroškov in zmanjšanje tveganja," pravi Kozole.
Kakšna je prava strategija za leto 2025?
Po mnenju Mitje Vezoviška je ključnega pomena ponovno uravnoteženje portfelja. "Letos je smiselno odprodati del naložb, ki so najbolj zrasle, kot so delnice, zlato in bitcoini, ter dokupiti tiste, ki so zrasle manj ali so celo padle, denimo obveznice, delnice defenzivnih sektorjev in nepremičninski skladi. To preprečuje prevelika odstopanja od načrta in zagotavlja optimalno kombinacijo naložbenih razredov," pravi.
Vezovišek svetuje vlagateljem, naj se osredotočijo na dolgoročne cilje in varčevanje čim prej vključijo v svoje finančne načrte. "Bolj kot to, kdaj bo trg dosegel vrhunec ali dno, je pomembno, da se varčevanja in investiranja lotimo pravočasno in načrtno," še dodaja.
Osebni finančni načrt za začetek
Mitja Vezovišek ponazarja primer povprečnega Slovenca, ki želi doseči finančno neodvisnost, kar opredeli z mesečno rento v višini 1500 evrov, približno toliko, kot je povprečna plača. "Če ima posameznik rešeno stanovanjsko vprašanje in nima dolgov, bi za predčasno upokojitev pri 50 letih potreboval približno 457.000 evrov v današnjem denarju. Ta znesek bi mu omogočal izplačevanje kapitalske rente v višini 1500 evrov mesečno naslednjih 40 let, torej do 90. leta starosti," pojasnjuje Vezovišek.
Če bi tak posameznik začel varčevati pri 25 letih, bi moral mesečno privarčevati 826 evrov brez prekinitev ali predčasnih izplačil, da bi dosegel želeni znesek. "Ker pa smo ljudje različni in imamo vsak svojo finančno situacijo ter cilje, je prvi korak vedno izdelava osebnega finančnega načrta. Ko ta načrt implementiramo, vemo, koliko sredstev potrebujemo vsak mesec za tekoče stroške, koliko za rezervo in kratkoročne cilje ter koliko za dolgoročne naložbe," poudarja Mitja Vezovišek.
