Marjan Crnič z jaslicami v parku pri oplotniškem dvorcu.
"Hoditi je treba z odprtimi očmi, kamen čaka v prostoru, da ga vzamem in mu dam dušo. Treba je imeti domišljijo in si upati," pove umetnik in rokodelec Marjan Crnič iz Oplotnice, ki je vse svoje življenje povezan s kamnom. Po 34 letih dela v kamnolomu Cezlak se je pred desetimi leti začel resneje ukvarjati z oblikovanjem kamna. Posebej sta mu pri srcu pohorski marmor in pohorski škrilj, ki je v uporabi predvsem kot talna obloga in strešna kritina. Izpod rok člana Društva Majolika in CDUO Slovenska Bistrica nastajajo najrazličnejši uporabni estetski izdelki, med drugim pladnji in krožniki s certifikatom vrhunske kakovosti Rokodelstvo Art&Craft Slovenija in certifikatom KBZ Naše najboljše.
Kamen za inspiracijo
"Ko sem šel v srednjo šolo, so mi starši rekli: 'Če se ne boš učil, boš šel delat v pruh.' Šolo sem naredil, kljub temu pa sem pristal v pruhu, v kamnolomu Cezlak sem bil zaposlen kot tehnični vodja. Šlo je za pridobivanje in obdelavo kamna na industrijski način. Leta 2012 sem se invalidsko upokojil, kljub bolezni pa se vez med kamnom in mano ni prekinila, pravzaprav se je z ustvarjanjem še okrepila. To je bila neke vrste delovna terapija, lažje sem premostil misel, da nisem stoodstotno zdrav. V kamnu sem našel tolažbo, dal mi je tudi inspiracijo. Vsak dan sem se učil s kamnom. Če primerjam prve izdelke in sedanje, sem naredil velik napredek. Oblikovanje kamna izpopolnjuje mojo dušo, mojo voljo do življenja," o svoji neverjetni povezanosti s kamnom pravi Marjan Crnič.
Motivi so sezonski
Po navdihu oblikuje terilnike, svečnike, kamnite piščalke, figure, skulpture, nakit in še marsikaj. Pri ustvarjanju največ uporablja ročno orodje za brušenje in rezanje in diamantna orodja. "Delam po navdihu, ne delam na normo. Določen izdelek lahko naredim v enem dnevu ali pa v štirinajstih dneh. Marsikaj je odvisno tudi od zahtevnosti materiala. Tudi če pride do loma, materiala ne zavržem, ampak ga uporabim za kaj drugega, odvisno od tega, kakšna ideja se mi porodi. Motivi so predvsem sezonskega značaja. V božičnem času delam jaslice, za valentinovo pa sem izdelal na primer prstane. Inspiracijo največkrat dobim času primerno, ni pa strogo tako," pojasnjuje umetnik. Porodila se mu je tudi ideja, da združi kamen in ogenj: "Ni lepšega, kot ko se združita kamen in ogenj. Združil sem razne svečnike. Kamen je že od pradavnine ljudem služil kot orodje za preživetje, isti pomen ima tudi ogenj. Ko kamnu dodam ogenj, dobi večjo dimenzijo in zaživi. Zvečer je to tudi zelo romantično."
Z ustvarjanjem lažje prebrodil misel, da ni stoodstotno zdrav
Crničeva posebnost so tudi jaslice iz kamna, ki so pri nas prava redkost. Z njimi se predstavlja na številnih razstavah, vsako leto jih dopolnjuje, enkrat so večje, drugič manjše in vedno nekoliko drugačne. Med božično-novoletnimi prazniki so bile njegove jaslice na ogled pred graščino v Oplotnici. Crnič svoje izdelke oblikuje skoraj izključno iz pohorskih kamnin. "Vsa leta sem bil v stiku s pohorskim granitom. Želel sem si nekaj drugačnega, posvetil sem se pohorskemu marmorju in pohorskemu škrilju. Pohorski škrilj je gradbeni material za pohodne poti in kritino za cerkve, jaz pa sem ugotovil, da je ta kamen zmožen dati še več, v njem sem videl potencial. Bil mi je inspiracija, dokazal sem sebi in širši javnosti, da je pohorski škrilj lahko tudi zelo lep in uporaben okrasni kamen. Iz škrilja lahko dobiš enako kvalitetne izdelke kot iz granita. Takšni izdelki iz škrilja so krožniki in pladnji za narezke," pravi Marjan. Za pladenj v obliki lista stare trte iz pohorskega škrilja je leta 2014 prejel najvišjo oceno na razpisu za najboljši spominek turistične destinacije Maribor - Pohorje.
Nagrajeni Kurent
Marjan Crnič je še posebno ponosen na nagrado, ki jo je za skulpturo Kurent prejel na mednarodnem kiparsko-slikarskem druženju Forma viva Makole 2020. "Bil sem presrečen, sam sebi sem dokazal, da lahko kvalitetno ustvarjam tudi v kiparstvu. Za kurenta sem se odločil, ker je blizu Makolam, je lik tega dela Slovenije. Naredil sem ga iz pohorskega granita. Eno leto prej, ko sem delal sovo iz apnenca, so me zbodli, da si ne upam delati iz bolj trdih materialov. Zato je bilo vse skupaj še bolj simpatično," zadovoljno pove ustvarjalec, za katerim je tudi že nekaj samostojnih razstav v Slovenski Bistrici, Oplotnici in Rogaški Slatini.
Med ustvarjanjem na Forma vivi na Dežnem pri Makolah
Poleg tega je član Turističnega društva Lipa Kebelj in Društva upokojencev Kebelj, s katerima sodeluje na različnih sejmih in predstavlja pohorske kamnine. Po rodu je namreč s Keblja, in čeprav že skoraj vse življenje stanuje v Oplotnici, je zelo navezan na domači kraj. Kot pravi, mu je tam lepo, saj so ga Kebeljčani sprejeli za svojega. Sicer pa Marjan Crnič meni, da bi lahko naredili še več za promocijo Pohorja. "Želel sem se vključiti v projekt Užij okuse Rogle, vendar sem bil izločen zaradi svojega statusa. Vsi želijo imeti zgodbe, kar je prav. Vendar pa bi, glede na to, da živimo na Pohorju, lahko še bolje poskrbeli za promocijo, ne nazadnje je kamen osnova Pohorja. Po mojem mnenju ni lepšega kot ponuditi malico na domačem krožniku," razmišlja Marjan Crnič.