Mitja Sagaj
Glede na informacijo o umiku Magne oziroma o mirovanju njene lakirnice v Hočah je verjetno najprej na mestu vprašanje, ali je Slovenija po vašem mnenju - dobro poznate panogo in tudi odnos države do nje - res storila vse, ali kot je dejal minister Han, še preveč, da bi takšno investicijo najprej pridobila, potem pa tudi zadržala na dolg rok?
"Odgovor ni enostaven, težko je reči preprosto ja ali ne. Podporo takim investicijam je treba razumeti v kontekstu časa, v katerem so izvedene, strateških ciljev države, stanja v gospodarski panogi, razumevanja dinamike gospodarskih gibanj … Se je pa Slovenija v času pogajanj z Magno potrudila in tudi zdaj Vlada Republike Slovenije podpira avtomobilsko industrijo, saj je to pomembna gospodarska panoga, ki vodi v inovativnosti in prebojnosti, predvsem pa v prispevku k rasti dodane vrednosti na zaposlenega."
Je res šlo le za nesrečno obdobje, ko je industrijo udarila najprej koronakriza, nato še vojna v Ukrajini, zdaj morda tudi grožnja z recesijo?
"Vsekakor situacija za vse akterje v avtomobilski industriji v zadnjih letih ni bila preprosta: pandemija covida-19 je povzročila padec prodaje vozil dobesedno čez noč za 80 odstotkov. Vojna v Ukrajini je posledično vplivala na povišanje stroškov energentov za vsaj sedemkrat v lanskem letu. Pomanjkanje polprevodnikov je vplivalo na prisilno zniževanje proizvodnje vozil. Zakonodaja hkrati zahteva pospešen prehod na električno mobilnost, sočasno pa je avtomobilska industrija soočena z izjemnimi zahtevami po digitalni preobrazbi in po drastičnem zniževanju škodljivih emisij iz proizvodnih in poslovnih procesov. Izzivov je torej neskončno veliko, kako se posamezno podjetje odzove na te izzive, je pa odvisno od tega, kje v dobaviteljski verigi je, kakšen je njegov proizvodni program in ne nazadnje tudi, kakšna je podpora posameznih držav podjetjem v avtomobilski panogi.
Pri tem pa moram poudariti pomembno dejstvo: slovenski dobavitelji avtomobilski industriji so se in se še vedno soočajo z večino navedenih izzivov, so pa v letih od 2019, ki je bilo zadnje 'normalno' poslovno leto, do leta 2022 povečali obseg prodaje, ocenjujemo, da s 3,5 na 5 milijard evrov, in močno povečali dodano vrednost na zaposlenega, ki presega povprečje slovenskega gospodarstva. To gre pripisati dejstvu, da so naša podjetja izjemno trdoživa in prilagodljiva na spremembe na trgu ter hkrati zaradi obvladovanja vrhunskih tehnologij in procesov tudi konkurenčna v svojih tržnih nišah."
Avtomobilska industrija je industrija razvojnih ciklov
Je lahko bilo počasno pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja in zapleti, ki so ga spremljali, tolikšna ovira na tej poti, da se zdaj to manifestira v umiku investicije? Ne nazadnje je Magna izbiro lokacije utemeljevala tudi z dobro geostrateško pozicijo, ugodnim dostopom …
"Avtomobilska industrija je industrija razvojnih ciklov. Če z razvojem zamudiš vstop v razvojni cikel svojega kupca, zamudiš priložnost, ki mogoče ponovno pride z razvojem naslednjega modela vozila, torej čez okvirno pet do sedem let, ali pa sploh nikoli več, ker na tvoje mesto vstopijo drugi proizvajalci. Ker ne poznam poslovnih dogovorov Magne s kupci, seveda ne morem oceniti, ali so zamude pri pridobivanju okoljskih dovoljenj tiste, ki so vplivale na celoten razvoj Magne v Sloveniji."
- Sedem milijard evrov prihodkov naj bi do leta 2030 presegla slovenska avtomobilska industrija.
- Pandemija covida-19 je povzročila padec prodaje vozil dobesedno čez noč za 80 odstotkov.
- Vojna v Ukrajini je posledično vplivala na povišanje stroškov energentov za vsaj sedemkrat v lanskem letu.
- Pomanjkanje polprevodnikov je vplivalo na prisilno zniževanje proizvodnje vozil.
Koliko so glede na situacijo res lahko krive splošne razmere v panogi?
"Za to bi bila vsekakor potrebno podrobnejše poznavanje poslovanja Magne ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Avstriji. Se pa držim načela, da ne komentiram poslovnih odločitev ali rezultatov posameznih podjetij, saj za to nimam nobenih pooblastil. Glede tega vprašanja se morate obrniti neposredno na poslovodstvo Magne."
Pomanjkanje kadrov in zahteva po razvoju novih znanj in kompetenc
Če torej prejemnik v takšnem primeru subvencijo vrne oziroma pristane na vračilo, je to jasen znak, da je zgodba zaključena?
"Ne bi želela preveč ugibati, kaj ima posamezni investitor v mislih. Vsekakor pa z vidika gospodarnosti ni razumno kar pozabiti na milijonsko investicijo, na kar nakazujejo tudi omembe nadaljnjih načrtov razvoja Magne na lokaciji. Vračilo sredstev za sofinanciranje je posledica nedoseganja pogodbenih obveznosti. Pri tem spoštujem jasno stališče Magne, da se tega zaveda in da bo prejeta sredstva vrnila. Kot dober gospodar bo pa verjetno poskrbela za ekonomiko investicije."
Počivalšek upa, da Magna ostane
Nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je včeraj za STA povedal, da zadeve okrog Magne ne more komentirati, ker ne ve, kaj je v ozadju. Dejal je, da so ob prihodu Magne v Hoče vse naredili skladno z zakonom, ter izrazil pričakovanje, da bo ta avtomobilska skupina vendarle ostala v Sloveniji.
V zeleni stranki Vesna so ob odločitvi Magne, da ustavi proizvodnjo v Hočah, zadovoljni, da na območju lakirnice ne bo dodatnega onesnaženja. Opozarjajo pa na nevzdržnost "ad hoc" odločitev, ki globoko posežejo v okolje, ter sprejemanja predpisov po nujnih postopkih in brez dolgoročne vizije.
"Minister Matjaž Han celo želi, da bi se omogočalo še več pozidav in krajši postopki na račun okolja. To je večplasten problem. Najprej gre za podrejanje okoljske politike in strateških interesov države - na področju izrabe tal ter samooskrbe - interesom kapitala," je do gospodarskega ministra kritičen Uroš Macerl. Spomnili so na leta 2016 sprejeti zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče - Slivnica. "Posebni pogoji so za Magno veljali brez celovite presoje vplivov na okolje in/ali priprave državnega prostorskega načrta, s čimer se je porušil celoten sistem urejanja prostora, načrtovanja in varstva okolja," so še zapisali.
Kaj je glede na trenutno znane informacije in glede na položaj v panogi pričakovati v prihodnosti?
"Avtomobilska industrija je nasploh izjemno odporna, inovativna in tudi izjemno pomembna za evropsko gospodarstvo. Je pod izjemnimi pritiski zaradi zahtev po popolni spremembi pogonskih agregatov, kar s seboj potegne številne raziskovalno-razvojne izzive, zahtev po digitalni preobrazbi in zahtev po doseganju okoljsko nevtralne proizvodnje. Dodatno celotno avtomobilsko industrijo kot tudi številne druge panoge obremenjuje pomanjkanje kadrov in zaradi razvoja novih tehnologij tudi zahteva po razvoju novih znanj in kompetenc. Ne glede na to pa v ACS in tudi nasploh v slovenski avtomobilski industriji nismo črnogledi. Da izzivi, ki so pred nami, predstavljajo hkrati izjemne poslovne priložnosti, razumejo tako podjetja kot država, ki konstruktivno podpira zavezo slovenske avtomobilske industrije k zeleni preobrazbi do leta 2030, poimenovani Misija GREMO (GREen MObility). Načrtujemo torej nadaljnjo rast prodaje in ocenjujemo, da bo ta do leta 2030 presegla sedem milijard evrov."
