Več milijonov ljudi po svetu oboleva za multiplo sklerozo, Alzheimerjevo boleznijo, Parkinsonovo boleznijo in amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Veliko ljudi trpi tudi za manj pogostimi boleznimi, kot sta spinalna mišična atrofija (SMA) in progresivna supranuklearna paraliza (PSP). Kakšen je vpliv uničujočih nevroloških bolezni na sodobno družbo, kako se kažejo, kakšne so statistike incidence?
"Nevrološke motnje in njihove posledice naj bi prizadele kar milijardo ljudi po vsem svetu. Te motnje najdemo v vseh starostnih skupinah in v vseh geografskih regijah. Število ljudi z nevrološkimi motnjami pa naj bi se v prihodnjih letih še znatno povečalo; denimo - po nekaterih napovedih se bo število ljudi z demenco vsakih dvajset let podvojilo. Že zdaj pa jih štejemo v desetinah milijonov. Težko je podati natančno oceno, kakšen je gospodarski vpliv nevroloških bolezni, deloma zaradi njihovega visokega števila in deloma zato, ker so mnoge med njimi tako redke. Parkinsonovo bolezen ima približno en odstotek populacije, starejše od 60 let. Za Alzheimerjevo boleznijo pa danes po celem svetu trpi več kot 55 milijonov ljudi, do leta 2050 naj bi njihovo število že preseglo 139 milijonov. Če pogledamo Slovenijo, je bilo pri nas po zadnjih podatkih leta 2018 več kot 33 tisoč obolelih za demenco, do leta 2050 pa naj bi se to število podvojilo.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v svetu povprečno vsake tri sekunde razvije nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov demence. Kaj to pomeni finančno? Po podatkih neprofitne organizacije Alzheimer Disease International so že leta 2015 globalni letni stroški za demenco znašali 818 milijard dolarjev oziroma 779 milijard evrov in predstavljali 1,1 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Ob pričakovanem povečanju števila obolelih je zato logično pričakovati tudi rast stroškov - do leta 2030 naj bi narasli že na 1700 milijarde dolarjev oziroma 1600 milijarde evrov.
"Če ni znanja in želje po napredku, ni razvoja"
Na drugi strani pa imamo dve redki bolezni, to sta spinalna mišična atrofija (SMA) in amiotrofična lateralna skleroza (ALS). SMA je genetska, progresivna in pogosto terminalna bolezen, ki prizadene bolnikovo sposobnost hoje, požiranja in tudi dihanja. Gre za hudo in pogosto usodno bolezen, ki prizadene približno enega na 10 tisoč ljudi in je prevladujoč genetsko pogojen vzrok smrti pri dojenčkih. Pri nas imamo okrog 150 oseb s SMA. Včasih je bila prognoza oseb s SMA zelo slaba, saj so otroci s SMA tipom 1 umrli že v starosti do enega leta. Zdaj pa lahko s pravočasnim zdravljenjem poizkušamo zaustaviti potek bolezni in otrokom omogočimo življenje primerljivo z zdravimi. ALS je po pojavnosti še redkejša, njena prevalenca znaša 6 na 100 tisoč ljudi.
Vendar nas pri Biogenu ne zanima, ali je bolezen pogosta ali redka, ker verjamemo da si vsak bolnik zasluži zdravila. Zato si resnično prizadevamo premagati uničujoče nevrološke bolezni."
V družbi Biogen zaposlujete nekaj najboljših nevrologov in nevroznanstvenikov v svetovnem merilu. Kako pomemben je človeški potencial za napredek razvoja medicinske znanosti?
"V zadnjih desetletjih smo izjemno napredovali pri razumevanju možganov, centralnega živčnega sistema in nevrodegeneracije. Odkrili smo zdravljenja, ki postajajo na voljo za številne nevrološke sisteme. Našo raziskovalno organizacijo sestavljajo raziskovalne enote za nevrodegenerativne bolezni, multiplo sklerozo in nevrorepair, nevromuskularne in mišične bolezni, oftalmologijo ter genetske in nevrorazvojne motnje. Na naše delo gledamo z dveh vidikov; prvi je podpirati področja bolezni, kjer že tržimo zdravila, ki pomagajo bolnikom, kot na primer multipla skleroza, spinalna mišična atrofija. Drugi vidik pa je, da razmišljamo o prihodnosti oziroma o področjih, kjer še nismo vključeni, vendar menimo, da bi lahko pomagali. Naš cilj je, da uporabimo znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili pri eni bolezni, ter to uporabimo pri recimo sorodni bolezni. Govorimo torej o nekem sinergičnem prekrivanju znanja.
Vedno nas bo gnala naprej želja po novih znanstvenih odkritjih, ki bi lahko za vedno spremenila potek zdravljenja nevroloških sistemov. Med ustanovitelji Biogena sta vendarle tudi Walter Gilbert, ki je leta 1980 dobil Nobelovo nagrado za razvito metodo sekvenciranja DNK, in Phillip Sharp, ki je leta 1977 odkril metodo spajanja RNK in leta 1993 prav tako dobil Nobelovo nagrado."
Kje so ključni razlogi, da lahko danes raziskave in razvoj zdravil za te bolezni potekajo veliko hitreje kot v preteklosti?
"Znanost in tehnologija sta zelo napredovali, zato lahko danes diagnosticiramo veliko več bolezni kot v preteklosti, najdemo vzroke in posledično zdravila. Razvoj genetike je na primer omogočil velike premike. Zgodnje odkrivanje redkih bolezni je izredno pomembno, saj lahko odločilno vpliva na kakovost življenja novorojenčka in njegove družine, zato zelo pozdravljamo širitev programa presejanja novorojenčkov, ki je bil letos uveden pri nas. Pravzaprav se lahko Slovenija pohvali, da je na področju zgodnjega odkrivanja redkih bolezni med najuspešnejšimi državami v Evropi, širitev programa presejanja novorojenčkov pa je še korak dlje. Predvsem pa je pomembno sodelovanje tudi z drugimi raziskovalci in seveda pomoč digitalnih storitev - tu govorim o sodelovanju pri identifikaciji biomarkerjev za določene bolezni, uporabo digitalnih tehnologij za zgodnje identificiranje posameznikov, ki so potencialni za določeno bolezen (kognitivni upad), progresijo bolezni pri multipli sklerozi in še bi lahko naštevala.
"Če ni znanja in želje po napredku, ni razvoja"
Kot eno izmed sodelovanj, na katera smo zelo ponosni, lahko omenim sodelovanje Biogena in podjetja MedRythms, ki velja za pionirja v razvoju nevroterapevtikov naslednje generacije, namenjenih predvsem izboljšanju hoje, mobilnosti in s tem povezanih funkcionalnih rezultatov. Z njimi smo sodelovali pri razvoju in komercializaciji potencialno prvega digitalnega zdravila na recept za zdravljenje motenj hoje pri multipli sklerozi. Za razliko od digitalnih zdravstvenih rešitev, ki so privlačne za namene dobrega počutja, so digitalne terapije medicinske intervencije, ki temeljijo na dokazih in ustvarjajo biološke reakcije. Vemo, da je za več kot 2,8 milijona ljudi po vsem svetu, ki živijo z multiplo sklerozo, okvara hoje pogosta težava, ki vpliva na njihovo kakovost življenja. Naša skupna rešitev tako temelji na znanosti o ritmični slušni stimulaciji (RAS) – zato, da bi osebam z multiplo sklerozo zagotovili večjo neodvisnost, povezano z mobilnostjo, pri naši rešitvi uporabljamo senzorje, glasbo in lastniške algoritme za stimulacijo nevronskega vezja, ki cilja na hojo oz. vidike gibanja, povezane s hojo. Menimo, da imamo prav s takšnim združevanjem potencial tudi za nadaljnjo obravnavo pomembnih neizpolnjenih potreb bolnikov."
Na katerem področju, mislite, bi se lahko zgodile večje spremembe pri razvoju inovativnih zdravil?
"Vedno več pozornosti je pri razvoju zdravil, ki delujejo tarčno - torej je njihov namen, da čim manj posežejo v imunski sistem in delujejo samo tam, kjer je tako imenovano prijemališče za določeno bolezen. Seveda pa je potrebno tukaj omeniti tudi prihodnost digitalne tehnologije, kot podpore zdravljenju. Tukaj govorim o aplikacijah za spremljanje stanja, uporabi navidezne resničnosti, računalniških modelov pri razvoju zdravil in podpore pri zdravljenju bolnikov. Pa - glede na vse boljše poznavanje genoma - odkrivanje novih tarč, kot so npr. inhibitorji Brutonove tirozin kinaze (ta igra ključno vlogo pri razvoju limfocitov B) in razvoj nano tehnologije. Vsekakor pa je vedno več napredka tudi na že znanih področjih, kajti vedno iščemo načine, kako še bolj izpopolniti in izboljšati že obstoječe tretmaje. Vedno in povsod je prostor za napredek."
V katerem segmentu bi lahko ta napredek najbolj doprinesel k družbi in kako?
"Vsa zdravila, tudi najbolj osnovna protibolečinska tableta, so za družbo pomembna. Breme zdravljenja komplikacij pri redkih bolezni je za družbo veliko - tako s finančnega vidika kot tudi sociološkega in psihološkega, zato je pomembno odkrivati zdravila za redke bolezni, kljub temu da so namenjena manjšemu številu bolnikov. Na drugi strani pa se, kot sva že govorila, veča število oseb z demenco, Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo, kar sovpada s staranjem prebivalstva. Dejstvo je, da so nevrološke bolezni v porastu, za te pa nimamo toliko novih zdravil, kot jih imamo na nekaterih drugih področjih, zato se bomo še naprej trudili in si prizadevali za razvoj zdravil za nevrološke bolezni. "
Kakšen je pomen multidisciplinarnosti, ko govorimo o nevroznanosti?
"Sodelovanje je ključno z zelo različnih vidikov. Na eni strani morajo raziskovalci različnih disciplinarnosti sodelovati, da lahko odkrivajo nova zdravila. Znanstveniki morajo pogosto sodelovati tudi pri razvoju novih tehnologij, s pomočjo katerih lahko odkrivajo in proizvajajo zdravila. Nadalje je nujno potrebno sodelovanje z bolniki in zdravniki, klinične študije so ključne, pa tudi potem, ko je zdravilo že na trgu v širši uporabi, so informacije o izkušnjah dragocene. Zelo pomembno je tudi sodelovanje zdravnikov različnih strok, saj na tak način zagotovimo boljšo obravnavo, kot bi jo sicer. Na primeru zdravljenja spinalne mišične atrofije lahko povem, da je poleg osnovne obravnave pri nevrologu pomembna tudi vloga fizioterapevta, nutricionista, pulmologa in tako naprej. Takšna obravnava je tista, ki poda najboljši izid zdravljenja. Seveda pa moramo nenazadnje farmacevtska podjetja sodelovati tudi z odločevalci - s plačnikom (ZZZS), regulatorjem (JAZMP), ministrstvom in drugimi. Sama trdno verjamem, da je sodelovanje ključ za napredek in boljši jutri."
Biogen deluje na področju nevroznanosti, ki pa je vendarle zelo široko. Na eni strani s svojimi zdravili naslavljate bolezni, ki so zelo pogoste, na drugi pa tudi redke bolezni. Kakšna je razlika pri razvoju zdravila za ene in druge?
"Ko govorimo o odkrivanju nekega zdravila, razlik v pristopu in razvoju praktično ni. Razvoj zdravila je v obeh primerih povezan z znatnim finančnim vložkom in z vračunanim tveganjem za uspeh oziroma neuspeh. Prav tako je potreba za razvoj zdravila, kadar gre za bolezni, kjer zdravila še ni oziroma ni ustreznega zdravljenja, velika. Biogen je zavezan k razvoju zdravil za obe vrsti bolezni, saj lahko le tako pomagamo vsem bolnikom, ki nova zdravila potrebujejo, ne glede na finančni vidik. Se pa ob tem seveda moramo zavedati, da lahko kot podjetje vlagamo v razvoj le, če smo finančno uspešni in zmožni. Splošno gledano pride pri razvoju novih zdravil v povprečju na trg eno zdravilo od 5000 pobud, ki jih razvijajo v laboratorijih. Razvoj posameznega zdravila, od prvih raziskav dalje, v povprečju traja deset do petnajst let, stroški razvoja pa krepko presegajo milijardo evrov. Zato moramo biti pri vlaganju tako denarja kot energije zaposlenih preudarni in uravnoteženi."
Kakšno je razmerje - če o njem lahko govorimo - med vlogo znanja in znanosti na eni strani ter tehnološkimi zmogljivostmi in načini, ki produktom omogočajo nemoten prehod iz razvojne faze v proces izdelave, na drugi?
"Vse našteto je močno povezano med seboj. Če ni znanja in želje po napredku, ni razvoja. Ko pa pride do razvoja novega zdravila in je to uspešno preskušeno v vseh kliničnih fazah, pa je potrebno zagotoviti ustrezne proizvodne kapacitete, ki bodo zadoščale za oskrbo vseh trgov in bolnikov, ki bi jim zdravilo pomagalo. Pomembno je tudi, da so prednosti in koristi novega zdravljenja/tehnologije ustrezno prepoznane pri zdravstvenih odločevalcih in da je na ta način tudi omogočeno financiranje novih tehnologij znotraj zdravstvenih sistemov. Včasih visoka cena nove tehnologije prinaša prihranke v širšem smislu, saj doprinese k večji produktivnosti in manjšemu bremenu bolezni za družbo."
Kaj pa so danes "ozka grla" v tem procesu?
"Ozko grlo pri znanosti je predvsem v tem, kako optimizirati razvoj in izdelavo nekega novega zdravila ali tehnologije. Tudi zato se podjetja vedno bolj povezujejo med seboj, da izkoristijo znanja in sinergije. V Biogenu na področju razvoja zdravil poslovno sodelujemo z različnimi podjetji, kot so na primer Samsung, Ionis, Sage Therapeutics, Eisai in druga. Hkrati nudimo proizvodne kapacitete tudi drugim farmacevtskim podjetjem. Na ta način optimiziramo ne samo stroškov razvoja in proizvodnje, temveč tudi vpliv na okolje."
Tudi odziv bolnikov pa je verjetno ključen; sodelovanje z zagovorniki in organizacijami bolnikov je verjetno ključna komponenta, ko govorimo o razvoju novih zdravil … Ali bolniki spremljajo razvoj in prihod zdravil na trg?
"Seveda, bolniki so na prvem mestu in morajo imeti svoj glas ter biti slišani, zato se pogosto združujejo v društvih bolnikov, ki so pomembna tudi z vidika podpore. Nedavno je oseba z multiplo sklerozo v nekem intervjuju povedala, da so srečanja društva zanjo zelo pomembna z duševnega vidika, ker jo ljudje, ki imajo isto bolezen, najbolj razumejo. Sodelovanje z bolniki pa je bistveno tudi z vidika pridobivanja povratnih informacij o zdravilih, za kar obstajajo strogo regulirani postopki in pravila. Oni so uporabniki, če se lahko tako izrazim, zato je za nas, ki zdravila razvijamo in proizvajamo, ključno razumeti, kaj potrebujejo in želijo. S pomočjo njihovih povratnih informacij lahko prilagodimo denimo farmacevtsko obliko zdravila, da bi bila bolj prijazna bolniku - na primer da gremo iz zdravil, ki se dajejo intravensko (v žilo, op.p.), na zdravila, ki se dajejo s samo-aplikacijo pod kožo. Izboljšamo lahko profil zdravila, da ima manj prenosljivostnih neželenih učinkov, da na primer manj draži kožo, prebavila. Vse povratne informacije jemljemo zelo resno."
V kolikšni meri pa so vpleteni v sistem odločanja?
"V nekaterih državah so združenja bolnikov vpletena v sistem odločanja prihoda zdravil na trg. Pri nas je to odločanje še vedno v večini definirano s strani plačnika in stroke, ki glede na strokovne informacije o zdravilu in vplivu zdravila na družbo (ekonomsko, socialno in etično) presodi ali je zdravilo primerno za naš trg ter definira ali bo zdravilo financirano iz javnih sredstev in za katero populacijo bolnikov je najbolj primerno oz. bo prineslo največjo dobrobit."
Menda je praksa, da se na podlagi določenih simptomov danes pri določeni bolezni - primer naj bo multipla skleroza - prej postavi diagnoza bolezni. Kakšne koristi prinaša takšen pristop in kakšna so lahko tudi tveganja?
"Zgodnje odkrivanje bolezni je ključno za zdravljenje, kajti pri veliko boleznih, še posebej nevrodegenerativnih, lahko z dovolj zgodnjim zdravljenjem upočasnimo napredek bolezni in posledično bolniku omogočimo daljše ter kakovostnejše življenje. Pri multipli sklerozi, na primer, so smernice zdravljenja takšne, da začnemo z zdravljenjem čim prej. Pri tem je cilj, da bi čim prej zavrli potek bolezni, ker zaenkrat lahko z zdravili preprečimo napredovanje te bolezni, ne znamo je pa še pozdraviti. S pomočjo novih orodij, ki jih imajo zdravniki za diagnosticiranje bolezni, ter tudi s pomočjo ozaveščanja javnosti o določenih boleznih, bolniki prve simptome bolezni prej prepoznajo in se tudi prej obrnejo na zdravnika. Pri tem je in bo tudi vedno bolj pomembna pomoč digitalnih aplikacij za nenehno merjenje denimo našega ravnotežja, bitja srca in tako naprej."
