"Gospodarska rast mora prispevati k slehernemu življenju vsakega posameznika. Življenje ljudi je pomembno, gospodarstvo pa mora biti naravnano, da ustvarja boljše življenje za ljudi," je v uvodnem nagovoru tradicionalnega letnega dogodka ob izdaji revije The Adriatic: Strategic Foresight 2023, letos z naslovom Na prehodu: navigirajmo z inovacijami, dejal direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR) Tine Kračun.
Dr. Jure Stojan, direktor raziskav in razvoja na ISR, je z orisom situacije, ki je na področju cen podobna klovnovskemu klobuku, ne pa več hokejski palici, vnesel nekoliko optimizma: "Grafi cen pri nemških industrijskih proizvajalcih se po pritiskih v minulih mesecih nekoliko obračajo, vrednosti niso več rekordne, so pa še zmeraj precej visoke." Nekaj, na kar so v preteklosti predvsem opozarjali in nas zdaj vse bolj dohaja, so podnebne spremembe: "Dohitevajo nas najslabši možni scenariji."
Minister Mesec: Legalizirati možnost 30-urnega delovnega tedna
O tem, kako delati pametneje in živeti bolje, pa je v pogovoru z direktorico projektov na ISR Barbaro Matijašič govoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Da je država lahko oziroma da celo mora biti gonilo razvoja, je dejal minister, prepričan, da se v nasprotju z miti velike spremembe v svetu niso zgodile v garažah Billa Gatesa, Steva Jobsa in drugih podjetnikov, temveč so se zgodile skozi desetletja raziskav v ameriški vojaški industriji, torej z ogromnimi javnimi vlaganji v raziskave in razvoj: "Vloga podjetij je nastopila, ker je bilo treba te dosežke komercializirati skozi format, ki je širše dostopen."
Tudi trgov minister ne vidi kot mehanizme, ki vzniknejo sami od sebe, pač pa kot institut, ki ga spodbudi država, kot primer pa navaja novi projekt trga javnih najemniških stanovanj. Tudi možnosti prostovoljnega 30-urnega delovnega tedna se je dotaknil Mesec, a govoril predvsem o legalizaciji te možnosti (danes namreč podjetja s tem kršijo delovnopravno zakonodajo), nato pa bi morali začeti razmišljati o spodbudah, saj da bodo največjo spodbudo temu dali zaposleni, ki se danes za razliko od nekoč ne oklepajo več delovnih mest, pač pa vse pogosteje pogojujejo in narekujejo tudi pogoje dela. Tudi vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij bo po njegovem ena od priložnosti za nagrajevanje in za gojenje nove demokratične kulture.
Nizka zadolženost je izjemna priložnost
O pomenu inovacij v teh negotovih časih pa so na okrogli mizi govorili Domen Prašnikar, direktor podjetja Valior, ki je izpostavil rast obrestnih mer po 40 letih njihovega upadanja ter omejenost države pri zadolževanju, mag. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, ki je izpostavila pomen demografije, ta je posebno pereča tema v Evropi, Slovenija pa je po tem kazalniku v evropskem merilu celo pri vrhu, kar vpliva na družbo kot celoto, in nekateri drugi poznavalci razmer. Andrej Lasič, član uprave NLB, je izpostavil izjemno nizko zadolženost slovenskih podjetij: "Pred desetletjem je bila slovenska ekonomija zadolžena v višini 40 odstotkov BDP - tedaj je skupni BDP znašal 20 milijard evrov -, danes pa je zadolženost slovenskih podjetij 10 milijard evrov, kar ob 50 milijardah BDP pomeni le še 20 odstotkov. Zato je to izjemna priložnost in Slovenija lahko te turbulentne čase izkoristi zelo dobro."
Mag. Jože Bajuk, član uprave Petrola, je izpostavil pomen diverzifikacije za velika podjetja, kakršno je tudi naftni velikan, Aljoša Tušek, podjetnik in ustanovitelj podjetja Tushek Hypercars, pa je razkril, da so do rešitve edinstvenega električnega pogona prišli skozi iskanje rešitev za povečanje moči avtomobila. Mag. Valentin Hajdinjak, predsednik uprave družbe DARS, je predstavil pogled na inovativno voditeljstvo.
