Srečko Klapš
Fakulteta Doba je včeraj organizirala spletno okroglo mizo o globalnih izzivih prihodnosti in vplivih na poslovno okolje ter izobraževanje. Dekan Doba Fakultete dr. Rasto Ovin je spomnil na nekatere napačne napovedi o vplivih koronakrize na našo gospodarstvo, ki je ob delni pomoči države pokazala svojo robustnost in prizadevanje za ohranjanje zaposlenih in zmogljivosti. Ob nekaterih napovedih, da naj bi bila inflacija začasne narave, Ovin meni, da bo visoka raven cen surovin in energentov ostala, to pa bo sprožilo prestrukturiranje in tudi prehode na nove energije. "Žal pa je vojna, ki jo je sprožila Rusija, vzpostavila pogoje za stagflacijo, ko imamo hkratno rast cen in padec proizvodnje ter zaposlenosti. Ob čemer je ameriška centralna banka (FED), kjer niso imeli negativnih obrestnih mer, že napovedala dvig teh. Medtem ko se Evropska centralna banka (ECB) ob sproščanju kvantitativnih ukrepov za to še ni odločila. Tako da nas v prihodnosti čakajo veliki gospodarski izzivi," meni dr. Rasto Ovin.
"Smo na začetku nečesa novega"
Dr. Andreja Kodrin, članica InvestEU, ustanoviteljica Quintauma in gostujoča učiteljica na Doba Fakulteti, je menila, da se svet vprašuje, kaj se skriva za določenimi cenovnimi premiki, ki jih ni več mogoče pojasniti z mehanizmi, ki so veljali v preteklosti: "Tisti, ki že danes ne upoštevajo umetne inteligence in strojnega učenja, bodo to zamudo težko nadoknadili. Ob tem sta še nevroznanost in biotehnologija, ki bosta popolnoma spremenili način, kako opravljamo posle. Boj za konkurenčnost se je začel vrteti še hitreje, krize pa nas ustavljajo in poganjajo tudi v smer večje samooskrbe. Smo pod dežnikom kriz, kaosa informacij in financ, vse hujši in večji pritisk bo posledično na menedžerje," opozarja Kodrinova.
Boj za konkurenčnost se je začel vrteti
še hitreje
O finančnih trgih pa meni, da ni dvoma, da so delniški trgi pregreti in da se nepremičninski balon še naprej polni, ob čemer se naložbe v zlato in drage kovine ne odzivajo tako kot v preteklosti. "Smo na začetku nečesa novega, zato je danes težko napovedati, kaj nas čaka. Gotovo pa bo šlo v smeri več, hitreje, bolj produktivno, zato bomo morali definirati, kaj sploh v življenju potrebujemo. Prihodnost pa bo morala biti bistveno bolj trajnostna in samooskrbna," je še dodala Kodrinova.
Svet je globalno povezan in hkrati ranljiv
Branko Žibret, partner in izvršni direktor pri svetovalni družbi Kearney, je dodal, da bodo zmagovalci prihodnosti tisti, ki bodo obvladovali največ znanja in ga znali prenesti v gospodarstvo. "Svet se bo vrtel okoli visokih tehnologij, biotehnologij, e-poslovanja in e-trgovine ter obdelovanja velikih podatkov z digitalizacijo. Tiste ekonomije, ki bodo vpete v vse našteto, bodo imele možnosti za nadaljnjo rast. Neravnovesja na trgih surovin in energentov, pomanjkanje delovne sile v oskrbnih in logističnih verigah pa dokazujejo, da je svet globalno povezan in hkrati ranljiv."
Prilagajanje in mehke kompetence
Na okrogli mizi o globalnih izzivih prihodnosti so debatirali tudi o vplivih na izobraževanje. Dr. Andreja Kodrin je menila, da bo treba učeče generacije opremiti z orodji, s katerimi bodo lahko sledili hitremu razvoju. Z digitalizacijo in učenjem na daljavo je znanje dostopno vsem. "Naslednja koraka bosta kompleksno razmišljanje in sposobnost prilagajanja." Branko Žibret je dodal, da bo treba našo mladino usposobiti za samozavestno in konkurenčno delovanje v globalnem svetu, jo digitalno opismeniti in jo naučiti tujih jezikov. Po drugi strani pa moramo imeti odprto okolje, kamor bodo pametni ljudje in strokovnjaki radi prihajali. Dr. Rasto Ovin se je vprašal, kaj storiti z dvema petinama študentov, ki ne gredo v smeri znanosti: "Te je treba usposobiti, da bodo teorijo lahko prenesli v prakso, saj predstavljajo potencial, zato jih moramo naučiti hitrega prilagajanja in mehkih kompetenc."
Na vprašanje, kam gre človeštvo, pa je Žibret odgovoril, da bodo investicije v človeški kapital in znanje ključni faktor: "Tisti, ki bodo ustvarili najboljše pogoje, bodo pridobili najboljše talente." To, kako bodo podjetja v poslovanje vključevala vse faze tehnološkega razvoja in oskrbnih verig, pa bo še posebno pomembno v postcovidnem obdobju in vojni na evropskih tleh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
