Darja Kocbek
Člani parlamentarnega odbora za finance poslancem predlagajo, naj še enkrat potrdijo novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, na katero je državni svet zaradi glob kupcem, ki ne vzamejo računa, izglasoval odložilni veto. Državni zbor ima vnovično glasovanje o predlogu novele zakona o davčnem potrjevanju računov na dnevnem redu marčne seje, ki se začne v ponedeljek. Če bo zakon spet potrjen, bo začel veljati 15. dan po objavi v uradnem listu.
Izrekali le opozorila, oglobili nikogar
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da je namen ponovne uvedbe globe za kupce predvsem njihovo ozaveščanje. Račun je treba vzeti, saj je to pomembno za varnost kupca. Globe za kaznovanje kupcev, ki ne vzamejo računa, smo imeli v Sloveniji od leta 2015 do leta 2022 že uzakonjene. V tem času po podatkih finančne uprave davčni inšpektorji niso oglobili nobenega kupca, ki so ga zalotili, da ni vzel računa. Izrekali so le ustna opozorila. "Gre torej za globo, ki bi se v praksi uporabila le v izjemno redkih primerih, ko bi inšpektorji zaznali morebitno ponavljajoče kršenje določbe," zatrjujejo na ministrstvu za finance.
Obvezno izročanje računov je pomembno z vidika obvladovanja sive ekonomije in z vidika varovanja pravic kupcev
Vlada se je po njihovih pojasnilih za ponovno uveljavitev obveznega izročanja računov odločila, ker najnovejši podatki kažejo, da je število davčno potrjenih računov v nekaterih dejavnostih, ki so kritične z vidika sive ekonomije, med letoma 2019 in 2022 znatno upadlo. Na finančni upravi na podlagi podatkov iz sistema davčnih blagajn ugotavljajo, da je bilo v letu 2022 kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti potrjenih 913.848.520 računov, kar je za 89.165.793 ali 8,9 odstotka manj kot leta 2019, ki je bilo zadnje leto pred epidemijo covida-19. Takrat so našteli 1.003,014.313 davčno potrjenih računov.
Ficko: Ko Franc dela za Micko, Fursa ni zraven
Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, pravi, da statistika izdanih računov v preteklih letih in lani še ni absolutni dokaz, da se je povečala siva ekonomija. "Kaj pa, če se je zmanjšal obseg gradbenih del pri fizičnih osebah? Vem tudi, da finančne uprave ni zraven, ko zidar Franc za Micko dela obračun izvedenih del. Tako ne vidi, ali bo še napisal račun ali pa bo denar pospravil v žep na črno," pravi Ficko. Vsa urejena gradbena podjetja, ki so v sistemu ZGIGM, po njegovih besedah tega ne počnejo, ker si kaj takega enostavno ne morejo privoščiti, pa še večino projektov izvedejo za javni sektor.
Padec števila davčno potrjenih računov je manjši od zmanjšanja števila zavezancev, ki davčno potrjujejo račune. Leta 2022 je račune potrjevalo 54.644 zavezancev, kar je 884 ali 1,6 odstotka manj kot leta 2019. "Število potrjenih računov v letu 2022 se je v primerjavi z letom 2019 torej zmanjšalo bolj, kot se je zmanjšalo število zavezancev, ki davčno potrjujejo račune," pravijo na ministrstvu za finance.
Največji upad v gradbeništvu
Največji upad števila računov so zabeležili v gradbeništvu, kjer so jih leta 2022 našteli za 33,3 odstotka manj kot leta 2019. Na področju osebnih storitev (frizerstvo, kozmetika in pedikura) so zabeležili 21,6-odstotni padec, na področju vzdrževanja in popravil motornih vozil 18,7-odstotnega, v cvetličarnah 17,9-odstotnega in v gostinstvu 17,2-odstotnega. "Podatki torej nakazujejo, da je ukinitev obveznosti izročanja računov privedla vsaj v nekaterih primerih in v nekaterih dejavnostih do povečanja števila neizdanih računov," navajajo na ministrstvu za finance.
Pogačar: Odgovornost kupca
V noveli zakona o davčnem potrjevanju računov je med drugim določeno, da mora zavezanec pri gotovinskem poslovanju za prodano blago oziroma opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Če tega ne stori, mu grozi globa v višini 40 evrov. V državnem svetu se s tem ne strinjajo.
"Odločitev o prevzemu računa mora biti v celoti prepuščena kupcu, ki bo sam presojal o tem, ali bo na primer ob nakupu blaga zaradi poznejšega uveljavljanja garancijskih pogojev zahteval račun," je po poročanju STA dejal državni svetnik Leopold Pogačar.
Obvezno izročanje računov je po njihovih besedah pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika varovanja pravic kupcev. Izročen račun kupcu v prvi vrsti omogoča nadzor nad vsebino računa, nadalje pa mu zagotavlja možnost uveljavljanja reklamacije ali garancije, kadar je to potrebno. Brez izdanega računa kupec namreč ni seznanjen s tem, kaj vse mu je bilo zaračunano in je posledično plačal. Prav tako pa brez izročenega računa reklamacije ali garancije ne more uveljavljati.
Kaj pravijo v trgovinah
V Hoferju so za Večer pojasnili, da za vsak izdelek, kupljen v katerikoli njihovi trgovini, zagotavljajo garancijo kakovosti. "Pri prehranskih izdelkih iz naše redne ali posebne ponudbe tako kupcem omogočamo menjavo izdelka brez predložitve računa, edini pogoj je razpoložljivost izdelka v trgovini. Vračilo izdelka je mogoče ob predložitvi originalnega računa, kupec pa prejme povračilo kupnine," so nam pojasnili. V primeru izgube računa se lahko kupci s točnimi podatki o nakupu obrnejo na oddelek za informacije in pomoč strankam, kjer bodo skušali poiskati izgubljeni račun.
Simčič: Za OZS novela ni problematična
Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri obrtno-podjetniški zbornici, komentira, da gradbena podjetja večinoma ne poslujejo z gotovino, naročniki jim denar nakažejo na račun. "Ne vem, kako je mogoče, da ne izdaš računa," pravi. Pri vzdrževalnih delih in manjših delih seveda je delo na črno, a preprečevanje tega je delo inšpektorjev. Novela zakona o davčnem potrjevanju računov po Simčičevih besedah za gradbena podjetja ni problematična. Cvetličar Dejan Rojko, član upravnega odbora Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, pa izpostavlja, da je davčno zakonodajo treba vedno pripraviti in sprejeti v sodelovanju z delodajalci in sindikati ob upoštevanju, da gospodarstvo prinaša denar za proračun.
V Lidlu pa so za Večer pojasnili, da vedno spremljajo in tudi dosledno spoštujejo slovensko zakonodajo. Vsaka fizična oseba ob nakupu prejme račun za plačilo blaga v skladu s slovensko zakonodajo, ki so ga kot trgovska družba dolžni izdati. Kupec je dolžen predložiti račun tudi za uveljavljanje garancije ali kot dokazilo ob morebitni pritožbi. "Prodajalka oziroma prodajalec je tako kupcu dolžen izročiti račun, ali ga bo ta vzel in shranil oziroma zavrgel, pa ostaja odločitev posameznika," pravijo v Lidlu.
Lani so lansirali aplikacijo Lidl Plus, ki omogoča beleženje zgodovine nakupov in digitalno shranjevanje računov. Ob predhodnem skeniranju aplikacije pri blagajni se pri plačilu računi shranijo v aplikacijo, kupec pa lahko tako vselej dostopa do vseh svojih računov na enem mestu. Če ni uporabnik aplikacije in računa več nima, se lahko obrne na Infofon – službo za pomoč kupcem, kjer mu na podlagi podatkov o nakupu lahko izdajo kopijo računa, s katero uveljavi garancijo, so nam pojasnili v Lidlu.
