Mitja Sagaj
Evropa mora ponujati inovacije, jim posvečati pozornost in jim zagotavljati podporo, da bodo koristile družbi. A da bi to lahko zagotovila, potrebuje talente z veščinami, potrebnimi za inoviranje. "Ljudje so na začetku in na koncu vsake verige v Evropi," je v svojem govoru na letni konferenci Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo EIT Summit v Bruslju poudaril podpredsednik Evropske komisije in komisar za zaščito evropskega načina življenja Margaritis Schinas.
Komisar je med drugim izpostavil tudi, da inovacij ne bo brez talentov in najboljše možne izobrazbe: "Veščine so ključne za inovacije, te pa za konkurenčnost. Soočamo se s pomanjkanjem veščin, nimamo ljudi, ki jih potrebujemo na ključnih področjih, tisti, ki so zaposleni, pa pogosto nimajo potrebnih veščin. To so predpogoji za inovacije." Omenil je tudi, da so veščine eden od štirih stebrov zelenega dogovora in tudi zato je letošnje leto evropsko leto veščin. Za vse to pa bo potrebna tudi nova, drugačna miselnost, je še dejal Schinas: "Potrebujemo revolucijo veščin, zelene in digitalne veščine so v osrčju naše strategije, v okviru katere nameravamo do leta 2030 v razvoj veščin vložiti 4,1 milijarde evrov. Predvsem zato, da bi za zelene tehnologije zagotovili potrebne veščine."
- 7800+ podjetij je v zadnjem desetletju podprl EIT.
- 2100+ izdelkov in storitev je bilo razvitih tudi po zaslugi te pomoči.
- 100.000+ posameznikov je bilo vključenih v izobraževalne programe EIT.
- 7,3+ milijarde evrov investicij je EIT pomagal pridobiti startupom.
"Vešča in podjetna delovna sila ni le bolj konkurenčna, ampak tudi bolj odporna"
EIT je sicer največja evropska mreža za inovacije in je s povezovanjem študentov, podjetnikov in inovatorjev ne le pripravljena nagovoriti vrzel v pomanjkanju veščin, s katero se soočamo v Evropi, pač pa tudi podpreti poslovne modele, ki pospešujejo zeleni prehod in digitalno odpornost Evropske unije. "Z opolnomočenjem posameznikov z orodji za uspeh ustvarimo nekaj, kar je dobro za ljudi, za družbo," še pravi podpredsednik Evropske komisije, ki izpostavlja še kohezijo, inkluzivnost: "Vešča in podjetna delovna sila ni le bolj konkurenčna, ampak tudi bolj odporna in bolj demokratična. Evropska pobuda je usmerjena tudi v razvoj talentov za tako imenovane tehnologije deeptech, do leta 2025 naj bi zagotovili milijon talentov s temi veščinami.
Da je za inoviranje treba graditi mostove, predvsem med akademsko, podjetniško in širšo družbeno sfero, je v svojem video nagovoru poudarila tudi Iliana Ivanova, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobrazbo in mladino.
Nad rekordno udeležbo v Bruslju, ki da odraža tudi izjemnost mreže EIT - podprtih je bilo več kot 7800 zagonskih podjetij, ki so ustvarila več kot 2000 produktov -, je bil navdušen tudi Nektarios Tavernarakis, predsednik upravnega odbora EIT: "Iz naše skupnosti veje svež talent in to izpostavljamo tudi z nagradami EIT. Naša akademija ustvarja osnovne stebre podpore, ki med drugim vključuje pomoč pri razvoju poslovnih modelov, pospeševalniške storitve, z inovacijami podprte raziskovalne projekte in tudi izobraževanje podjetnikov."
Obnovljivi viri energije so bližje kot kadarkoli
V svojem govoru se je predvsem okoljskih izzivov družbe dotaknil znameniti podjetnik Bertrand Piccard, ustanovitelji podjetja Solar Impulse, ki je govoril o obnovljivih virih energije in predvsem o učinkovitosti. "Ne gre za reševanje planeta, ampak za boljšo kakovost življenja. Tega ne počnemo za bodoče generacije, ampak zato, da že mi lahko koristimo vse ugodnosti udobnega življenja," je dejal Piccard in opomnil na pomen izrabe obnovljivih virov energije, ki da so danes toliko bolj dosegljivi, celo v lokalnem okolju, kar da je bližje kot kadarkoli.
"V Evropi bo treba začeti dosegati dobičke, govorim o čistih dobičkih, za doseganje teh pa je ključna učinkovitost. Boljše rezultate moramo doseči z manjšo porabo virov, doseči več z manj, to je učinkovitost," je bil konkreten podjetnik, ki je izpostavil tudi pomanjkanje navdihovanja ljudi, da bi se spremenili, da bi spremenili svoje navade, kajti inoviranje je po njegovih besedah stanje duha. "Potrebujemo politične voditelje, ki nas bodo vodili v te spremembe. In ne le menedžerjev, ki govorijo, kaj je treba narediti. Ljudje želijo voditelje, ki jim povedo, kako nekaj narediti," je dejal Piccard. In najpomembnejši dogodek EIT, ki je telo EU in blizu političnemu vrhu, izkoristil za pomembno sporočilo.
Nova v naboru akademij je "sončna"
Predvsem izjemen inovacijski ekosistem, s katerim upravlja, je bil razlog, da je Evropska komisija EIT-ju zaupala tudi ustanovitev Evropske solarne akademije, še ene v vrsti akademij. V okviru nje bodo podpirali razvoj solarnih fotovoltaičnih tehnologij in z uvajanjem ter potrebno prekvalifikacijo zaposlenih podpirali mala in srednje velika podjetja. Začetni budžet za solarno akademijo znaša štiri milijone evrov, nefinančna podpora pa je seveda obstoječa skupnost EIT in njeni programi za razvoj veščin, med njimi tudi Evropska akademija za baterije, s katero nagovarjajo 800.000 zaposlenih v oskrbovalni verigi baterij, pa pobuda za talente globokih tehnologij (deep tech), v okviru katere želijo do leta 2025 opolnomočiti kar milijon zaposlenih.
Da mora Evropa povečati svojo konkurenčnost, je v pogovoru z direktorjem EIT Martinom Kernom dejal tudi Normundus Popens, namestnik generalnega direktorja za izobraževanje, mladino, šport in kulturo pri Evropski komisiji. "Kako torej doseči, da bi vsi razmišljali inovativno? EIT je model, ki ponuja del odgovora na to. Izobrazba je področje, kjer je treba začeti, ključna je povezava med inovacijami in sistemom izobraževanja. To področje je treba okrepiti in EIT išče rešitve za to. Vsaka regulativna odločitev potrebuje rešitev, kako je nekaj mogoče implementirati," je dejal in ob pomislekih na administrativne ovire dodal, da Evropska komisija nenehno razmišlja, kako olajšati administracijo.
Dve nagradi za slovenski startup leta 2023
EIT Summit je tudi priložnost, ko Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo izpostavi najboljše inovatorje iz skupnosti. V kategoriji Innovation Team Award, kjer prepoznajo dosežke ekipe inovatorjev, ki razvijajo prebojne rešitve, je zmagal švedski Altris, ki ponuja revolucionarno tehnologijo pri razvoj natrij-ionskih baterij. V kategoriji Changemaker Award, kjer izpostavijo vodilnega posameznika iz vrst EIT-jevih izobraževalnih programov, je prvo mesto osvojil Egipčan Mohamed Elamir, soustanovitelj finskega podjetja Woamy, ki razvija biopene na osnovi celuloze. V kategoriji Venture Award, kjer prepoznavaj startupe z največjim možnim vplivom na družbo, je prvo mesto pripadlo portugalskemu podjetju Enline za rešitev napovedovanja in spremljanje vegetacije brez tipal, pač pa s pomočjo umetne inteligence, drugo mesto pa je osvojil ljubljanski ReCatalyst, prejemnik nagrade Slovenski start:up leta 2023, ki razvija inovativen katalizator za vodikovo gorivno celico. ReCatalyst je tretje mesto osvojil tudi v kategoriji Public Award, kjer najboljše izbere širša javnost. V tej kategoriji je zmagal HiQ-CARB, ki proizvaja nanomateriale za visokozmogljive baterije.
