Sveže gozdne gobe so na tržnicah na voljo le v jesenskem času, pa še to je odvisno od sezone. Letos je na primer ta zelo slaba. Z gojenimi gobami pa se vsako leto ukvarja manj ljudi. Še leta 2000 je bilo po podatkih statističnega urada registriranih 72 kmetijskih gospodarstev z gojenimi gobami, deset let kasneje jih je bilo le še 40. Zadnjih podatkov za leto 2020 še niso zbrali, a danes lahko profesionalne gojitelje gob preštejemo na prste ene roke. "Mi smo drugi največji gojitelji gob v Sloveniji, zraven nas pa so bili lani še trije. Pred kratkim pa mislim, da je eden od teh pridelavo opustil, morda celo dva," je dejal Alojz Ozvaldič s kmetije Krevh v Miklavžu na Dravskem polju.
Stroški pridelave vse večji, cene gob pa ostajajo podobne
Zakaj zanimanje pada? "Pridelava ni poceni. Investicija v rastlinjake je draga, visoki so tudi stroški za energijo in vodo. Treba je namreč vzdrževati primerno temperaturo in vlago. Vsi ti stroški se večajo, cena gob pa ostaja skoraj vsa leta enaka," je povedal. Za kilogram belih šampinjonov jim trgovine plačajo dobra dva evra, na tržnici rjave prodajajo za štiri evre, za kilogram šitak pa je treba odšteti kar 15 evrov, a teh ne pridelajo tako veliko. Špela Beranič, hči Alojzija Ozvaldiča, je v gojenje gob vse bolj vpeta in posel bo kmalu prevzela. Oče je vesel, da se je odločila za to, sama pa pravi, da ni bilo lahko. "V gojenje sem bila ves čas vključena, veliko sem se naučila in škoda bi bilo, da bi ves trud šel v nič," je dejala in dodala, da ima to delo zelo rada, čeprav prizna, da je naporno. "Če imaš šampinjone, je to tako, kot da bi imel živino. Vsak dan moraš biti zraven," pove.
Dan začnejo že ob šestih zjutraj, zaključijo pa ob šestih zvečer. Delo je vsak dan, tudi ob praznikih in vikendih. "Šampinjoni rastejo ves čas, zato jih redno pobiramo. Če jih ne poberemo pravočasno, se odprejo in potem jih je treba zavreči. Vsak dan gobe pakiramo in odvažamo, grede pa zalivamo," še pravi. Šampinjone redno odvažajo v veletrgovine in tja prodajo okoli 60 odstotkov vsega pridelka. Okoli 20 odstotkov gre v restavracije in na kmečke turizme, ostalo pa prodajo na domu ali na tržnicah. Na tržnicah zraven šampinjonov prodajajo še šitake, bukove ostrigarje in kraljeve ostrigarje. Tem gobam je namenjen en rastlinjak. Rastejo v vrečkah na slami oziroma žagovini, v treh rastlinjakih pa gojijo šampinjone, ki rastejo na zemlji.
Ostanke vrtičkarji uporabijo za gnojilo
Dnevno naberejo med 100 in 500 kilogrami šampinjonov. Odvisno od letnega časa in od tega, v katerem valu so. "Prvi val je, ko na gredicah zraste prva runda, po enem tednu gredo očistimo in zalijemo in nato spet pobiramo gobe. To ponovimo še dvakrat. Po četrtem valu pa grede izpraznimo. Vsak mesec nato dobimo nove grede s šampinjoni," Beraničeva opiše postopek. Prav v času našega obiska je na kmetijo Krevh novo pošiljko pripeljal tovornjak iz Nemčije. "Z njimi sodelujemo že ves čas, redno nam vozijo zemljo," pravi. Potem ko vsak mesec grede izpraznijo, ostane veliko te prsti, ki je v resnici kompost. "Za gobe ima ta po štirih tednih že premalo energije, za domače vrtove in gredice pa je idealen. Ljudje so se res navadili in k nam zdaj hodijo po to gnojilo za vrtove. Nimamo težav, kam z njim. Za vse, ki bi ga želeli, ga je v resnici še premalo," pove.
Na vprašanje, ali se bodo v prihodnje še širili, ali bodo vzgajali več gob oziroma nove vrste, pa Beraničeva odgovarja, da najverjetneje ne. "Trgovine bi si želele, da bi pridelali še več. Količin nikoli ni dovolj, a kot sem že povedala, je dela res veliko in več ne bi zmogli." Na kmetiji so zraven družinskih članov zaposlili še šest ljudi, a delavce je težko dobiti. "Dajemo jim pogodbe za nedoločen čas, ker to ni sezonsko delo, a je vseeno zahtevno, zato je ljudi težko dobiti," še pravi in dodaja, da strast do gob ostaja, zato vedno zraven poskušajo vzgojiti še kakšne nove vrste. "A to bolj za dušo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
