Pred približno tremi leti sem se srečala z besedno zvezo digitalni detox, ko sem pri sebi zaznala že prve znake zasvojenosti s pametnim telefonom. Vsak večer, ko so otroci zaspali, sem se zleknila na kavč in pričela brskati po telefonu.
Kaj je digitalni detox?
Pojem digitalni detox se je pojavil v ZDA okrog leta 2010 kot odgovor na hitro naraščajočo uporabo pametnih telefonov in drugih naprav, družbenih omrežij in stalno dosegljivost, ki jo prinašajo nove tehnologije.
Digitalni detox oziroma digitalni odklop pomeni, da se zavestno za določen čas odpoveš uporabi digitalnih naprav, pridobljeni čas pa izkoristiš za nekaj koristnega - ukvarjanje s športom, učenje, druženje, branje, delo, počitek …
Zaradi različnih digitalnih motilcev pozornosti se je naše življenje, še posebno v nekaj zadnjih letih, povsem spremenilo. Kar je bilo nekoč zasebno in stvar naših bližnjih, je skozi različne kanale družabnih omrežij postalo javno. V nadaljevanju bi vam rada predstavila, kako čim bolj učinkovito izvesti digitalni detox in posledično pridobiti več časa, ustvarjalnosti in energije.
Poznamo kemične zasvojenosti, kot so zasvojenost od alkohola, tobačnih izdelkov, nedovoljeni drog in zdravil. Poleg teh pa v ospredje vse bolj prihajajo nekemične zasvojenosti.
Digitalna zasvojenost: kako globoko smo že zabredli?
Svetovna zdravstvena organizacija je junija 2022 zasvojenost z videoigrami prepoznala kot psihično motnjo. A problem je veliko širši, tudi odrasli postajamo vse bolj odvisni od digitalnih medijev in spleta. Kar 80 odstotkov ljudi zjutraj najprej vzame v roke pametni telefon, razkriva raziskava IPSOS, opravljena za Huawei leta 2022. Glede na raziskavo ima 56 odstotkov anketirancev telefon ob sebi več kot 13 ur na dan, 43 odstotkov pa bi se jih vrnilo po telefon, če bi ga pozabili doma (četudi to pomeni zamudo na delo).
Ista raziskava je pokazala tudi, da 57 odstotkov ljudi v Sloveniji preverja elektronsko pošto, družbene medije in pošilja sporočila pred spanjem, 46 odstotkov jih to počne takoj, ko se zbudijo.
Kako uporaba digitalnih naprav vpliva na našo produktivnost čez dan?
Naša osredotočenost vse bolj upada, kar so pokazale tudi znanstvene raziskave. Še leta 2000 je bila naša osredotočenost dvanajst sekund, dobrih 20 let kasneje je le še osem sekund.
Kakšni so vplivi prekomerne uporabe digitalnih naprav?
1. Digitalna demenca
To je izraz, ki ga je leta 2017 uvedel nevroznanstvenik Manfred Spitzer, da bi opisal prekomerno uporabo digitalne tehnologije, ki povzroči zlom kognitivnih sposobnosti.
Na univerzitetni kliniki v Ulmu, ki jo vodi, je Spitzer obravnaval kot paciente tudi odvisnike od računalniških iger in odvisnike od svetovnega spleta. Življenje teh pacientov so digitalni mediji povsem uničili. Zdravniki so pri mlajših odraslih vedno pogosteje beležili motnje spomina, motnje pozornosti in motnje koncentracije kakor tudi čustveno poplitvenje in splošno otopelost.
2. Text neck
Gre za motnjo v drži vratu, ki nastane zaradi sklanjanja k telefonu. Strokovnjaki o izračunali, da je sila, ki jo vrat občuti, ko imamo glavo sklonjeno proti napravi, enaka teži več kot 10 kilogramov.
3. Izgorelost oči
Ta težava nastane, ko preveč časa dnevno gledamo v zaslon. Simptomi se kažejo kot suhe oči, draženje in srbenje v očeh, trzanje veke, solzenje, rdeče oziroma krvave oči, občutek težkih oči, glavoboli, telesna utrujenost in nespečnost.
Kateri so nujni koraki za uspešen digitalni detox oziroma odklop?
1. Določi si pravila.
Sam/-a določi, kdaj in kako dolgo boš uporabljal/-a digitalne naprave, pri tem bodi realen/-a.
2. Izklopi obvestila in zvoke aplikacij družbenih medijev.
Na povprečen dan je praktično vsak od nas v roke prijel svoj telefon vsaj 75-krat, tudi med vikendom. To lahko preveriš tudi v svojem telefonu (Nastavitve - Digitalno dobro počutje). Če si izklopiš obvestila, boš zagotovo manj gledal/-a telefon.
3. Določi si en dan brez telefona in se opazuj.
Pri nas doma je to nedelja, telefon lahko uporabljamo samo za nujne klice. Priznam, da so se na začetku tudi pri meni že kazali znaki upora. Ko imaš prosti čas, ne veš, kaj bi, in najprej pomisliš na telefon. Neverjetno. Ampak naj vas pomirim, to je samo navada in navado lahko spremenimo. Na koncu pa ne pozabite, da tako kot potrebujejo počitek mišice, tudi naši možgani potrebujejo odklop, da se razvijajo, rastejo, da nam služijo in delujejo za učinkovito delo in življenje na splošno.
Tadeja Krajnc je trenerka komunikacijskih veščin in osebne rasti pri podjetju LOPIS
