Znanje za niše

V analizi poslovanja gospodarskih družb v lanskem letu so gotovo med najbolj spodbudnimi podatki tisti, ki se nanašajo na mikro podjetja. Predvsem zato, ker prek njih vse več ljudi prodaja znanje. Našli so tržne niše, kjer so se uveljavili, zlasti z znanjem s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. To področje ponuja veliko priložnosti, saj sodobne gospodarske strategije držav, Evropske unije in koncernov temeljijo na digitalizaciji. Kdor se bo zdaj uveljavil in si našel svoj prostor, ga bo lahko širil, nadgrajeval svoje storitve. Kdor bo zamudil, bo dobil, kar bo ostalo.
Slovenci so, kakor je mogoče sklepati iz analize Ajpesa, med tistimi, ki so svoje tržne niše že našli in jih že širijo, zato iz mikro podjetij počasi nastajajo mala podjetja, ki veljajo za hrbtenico gospodarstev velikih in majhnih držav. Enako kot povečevanje prihodka in dobička mikro podjetij je za družbo pomembno, da odpirajo delovna mesta, a ne katera koli.
Za državo je pomembno, da jim zagotovi čim boljše pogoje za delo doma. To pa ne pomeni, da je treba kapitalu omogočiti čim bolj prijazne pogoje na račun mizernih plač in pogodbenih zaposlitev. Če je podjetje dobro, ve, da je prispevek družbi enako pomemben kot dobiček. Takšna podjetja je treba podpirati.
Dobra družbeno odgovorna podjetja ne poslujejo prek davčnih oaz, ampak davke plačujejo doma, ljudem zagotavljajo varna in pošteno plačana delovna mesta ter s socialnimi prispevki polnijo zdravstveno in pokojninsko blagajno, z zmanjševanjem števila brezposelnih pa razbremenjujejo državo, saj ta tako izplačuje manj socialnih in drugih pomoči za brezposelne.
Nikakor ni mogoče reči, da so mikro in mala podjetja boljša od velikih podjetij, ko govorimo o plačevanju davkov in pogojih za delo. Vsako podjetje, ki dobro posluje, se razvija in zagotavlja zaposlenim poštene plače, je pomembno. Brez dobrih velikih podjetij tudi mikro podjetja in mala podjetja ne morejo biti uspešna in obratno.
Analiza poročil o poslovanju gospodarskih družb v letu 2019 je tudi pokazala, da so predelovalne dejavnosti še vedno vodilne, ob tem ko se Slovenija vse bolj oddaljuje od tradicionalne industrijske družbe k sodobni družbi, v kateri prevladujejo storitvene dejavnosti. Prav epidemija novega koronavirusa pa je pokazala, da so določene tradicionalne industrijske panoge še kako pomembne in jih je treba imeti. Pokazala je tudi ranljivost določenih storitvenih dejavnosti. Turizem je bil recimo pred epidemijo panoga, ki ji ni bilo videti konca rasti, zdaj je vprašanje, kdaj in v kolikšni meri si bo opomogel.
Letos je meje čez noč zaprl novi koronavirus, jutri jih lahko zapre nekaj povsem drugega, o čemer danes niti ne sanjamo. Prevelika odvisnost od ene panoge nasploh ni dobra, v takšnih negotovih razmerah, kot jih imamo zdaj, pa še toliko manj.