Toda avtomobilska industrija bi morala vendarle spoznati in končno priznati, da so njene rane v primerjavi s tistim, kar doživljajo letalstvo, turizem in še cel kup drugih gospodarskih dejavnosti, bistveno manj usodne. V tolažbo bi ji smelo biti povsem nesporno dejstvo, da je na tem pandemijskem touru dobila vsaj eno, a pomembno etapo: avtomobil je prepoznan kot eno redkih varnih prevoznih sredstev, ali celo edino, v okoliščinah, ko takšen ali drugačen javni prevoz povsem zamre in ko večina ne more na kolo ali motor. Ta hip je tudi videti, da je covid-19 vsaj na slovenskem avtomobilskem prostoru malenkostno zbistril precej kalne vode posla z avtomobilsko pločevino in za povrh dal tudi pospešek električnim avtomobilom. Številke o poslu v letošnjih devetih mesecih kažejo globok padec. To je prineslo nekaj sprememb med tistimi, ki že dolgo krojijo tržni vrh. Toda po drugi strani se zdi, da je slika vsaj nekaj bolj jasna kot doslej. Meglile so jo kar slovite enodnevne registracije (uvozniki oziroma prodajalci avto registrirajo pri nas, nato ga izvozijo in prodajo na tuje, a kljub temu ostane v statistiki slovenske prodaje), ki pa v sedanjih okoliščinah očitno niso več tako pogoste, kot so bile. Bolj ali manj je znano, da so enodnevne registracije slovensko prodajo umetno napihnile za vsaj dvajset ali celo trideset odstotkov (pri nekaterih celo več), saj je to uvoznikom oziroma trgovcem ob večjem zaslužku prineslo še nekaj drugih bonifikacij. Če je sedaj slika prav zaradi tega bolj jasna, kot je bila, potem pandemija ni zgolj ali izključno tragedija.
Statistika kaže, da se električna baterijska vozila (EBV), na katera stavijo okoljska Evropa in tako rekoč vse avtomobilske hiše, letos kljub vsemu prodajajo veliko bolje kot lani. V tem pogledu slovenski trg oziroma kupci sledijo tistemu, kar se kaže drugje v EU, čeprav je očitno, da so absolutne in relativne številke še vedno skromne. Toda smer je prava, pa naj si o "električarjih" mislimo, kar hočemo. Dobra stran pandemije? Morda.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
