Nepismenost in nezaupanje

Darja Kocbek
18.01.2022 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Podatek Banke Slovenije, da imajo gospodinjstva na bančnih računih naložen rekorden znesek denarja, nikakor ne pomeni, da so ljudje v Sloveniji vse bolj bogati. Dejansko je enako kot drugod po svetu - vse bogatejša je le peščica bogatih. Ti bogatijo na račun večine, ki je vse revnejša. Medtem ko bogati bogatijo in svoje premoženje pospešeno plemenitijo, večini majhnih varčevalcev vloge v bankah vse bolj pospešeno kopnijo zaradi inflacije in rekordno nizkih obrestnih mer. Za to ni kriva samo slaba finančna pismenost, ampak v precejšnji meri tudi nezaupanje v nadzornike finančnih institucij.

Najbolj opazno je vlaganje v nakup nepremičnin, zlasti stanovanj, ki so v veliki meri po vedno višjih cenah za kvadratni meter razprodana, preden so dokončana. Vse več jih pokupijo tudi prekupčevalci. Cveti tudi prekupčevanje z rabljenimi stanovanji. Nepremičninski balon bo nekega dne gotovo spet počil, a vlagatelji zaradi tega gotovo ne bodo postali reveži. Vsaj za zdaj znakov velikega strmoglavljenja cen nepremičnin ni na obzorju. Nikoli pa ga seveda ni mogoče izključiti. Zlasti v takšnih negotovih časih, kot smo jim priča, se hitro lahko zgodi kaj nepredvidljivega.

Vse več mladih in tudi manj mladih Slovencev vrednost svojega premoženja rešuje tudi z vlaganji v kriptovalute. Tisti, ki so s temi vlaganji res obogateli, postali celo milijonarji, so prej izjema kot pravilo. Ni namreč slišati, da bi se na humanitarne organizacije obračalo po pomoč bistveno manj ljudi, ker so si opomogli z vlaganji v kriptovalute. Tudi na tem trgu je neznank veliko, veliki padci tečajev so se že zgodili.

Kdor ima prihranke v banki, je njegova izguba zaradi nizkih obresti in vedno višje inflacije iz meseca v mesec višja. Večina veliko drugih možnosti za naložbo ne glede na to, kako finančno pismeni so, nima, saj je njihova vloga premajhna. Veliko jih tudi ne upa tvegati, saj smo imeli v Sloveniji v preteklih letih kar nekaj primerov bolj in manj odmevnih goljufij.

Brez privarčevanega denarja niso ostali le tisti, ki so se pustili zavesti mamljivim ponudbam piramidalnih shem, ampak tudi vlagatelji v sklade, ker agencija za trg vrednostnih papirjev kot nadzornik očitno ni opravila svojega dela. S tem si je dolgoročno zapravila zaupanje vlagateljev, da bo pravočasno ustavila goljufe, ki si skušajo nepošteno prilastiti njihovo premoženje.

Klasične vloge v bankah so tako kljub nizkim obrestnim meram po prepričanju navadnega človeka še vedno najbolj varne. Če banka bankrotira, na podlagi jamstvene sheme lahko pričakuje, da bo znesek do 100 tisoč evrov dobil izplačan. Za zdaj ta shema, ki je predpisana na ravni EU, še velja.

Dolžnikom nizke obrestne mere še gredo na roke, a zanje velja enako kot za države. V finančne škripce lahko zelo hitro zaidejo, če bodo morali dolg odplačevati z novimi krediti po bistveno višjih obrestnih merah. V Sloveniji do zdaj prevelika zadolženost gospodinjstev sicer ni bila razlog za težave bank. Večina je očitno pri zadolževanju previdna.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta