Lockdown, drugič

Javno življenje se ponovno ustavlja. Z zadnjimi odločitvami vlade se vračamo v podoben režim močno ustavljenega javnega življenja oziroma lockdowna, kot smo ga imeli spomladi, ko se je virus začel nevarno širiti tudi Evropi. Pomembna razlika je v tem, da je bilo tedaj prvič, bila je nezaželena premiera, šok, danes pa vendarle razpolagamo z zdaj dragocenimi izkušnjami. Torej vemo denimo, da ni treba nabaviti za zalogo gore toaletnega papirja in kvasa za pol hladilnika. Da lahko nekatere dejavnosti ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov delajo dalje.

Po naporni pomladi so nazaj dvomi, vprašanja, stiske, občutki negotovosti. Kaj novo zapiranje, ki starta v soboto, pomeni za podjetja, zaposlene, za trg dela? Nova odpuščanja? Spomnimo: po razglasitvi epidemije je brezposelnost začela skokovito naraščati; v najbolj črnih dneh, konec marca in v začetku aprila, se je v evidence brezposelnih na novo vpisovalo tudi po tisoč ljudi na dan. Ta trend so brez dvoma ustavili protikoronski paketi. Tudi zaradi tega je od sredine maja število brezposelnih začelo upadati. Danes jih je okoli 84 tisoč. Bilo bi jih bistveno več, če ne bi bilo možnosti čakanja na delo. Ukrep je sicer podaljšan do konec leta, tudi samozaposleni lahko zaradi upada dohodka ponovno računajo na temeljni dohodek in plačilo prispevkov. V veljavi je skrajšan delovni čas. Pred dnevi je bil sprejet že peti protikoronski paket pomoči, iz gospodarstva so isto sekundo prišli pozivi po PKP 6, sicer niso izključena množična odpuščanja in celo ugašanje podjetij, ker da drugi "lockdown" lahko pomeni tudi "knockdown", udarec za dokončni padec. Zahtevajo, da država delodajalcem povrne celoten strošek nadomestil plač delavcem za čakanje na delo doma in delavcem, ki delajo skrajšani delovni čas. Tistim podjetjem, ki so morala zaradi odloka svoje obrate zapreti ali se jim je obseg poslovanja zmanjšal, naj se povrnejo izpad dohodka in vsi fiksni stroški. Uvede naj se državna subvencija za plačilo najemnin oziroma kreditnih obveznosti za poslovne prostore. Dvig minimalne plače pa naj se zamrzne oziroma preloži vsaj še za eno leto.

Ne kaže vseh gospodarskih panog metati v isti koš, so tudi podjetja v Sloveniji, ki v času epidemije dobro poslujejo, zaposlujejo in do zdaj še niso zaprosila niti za evro državne pomoči. Denimo s področja informatike in telekomunikacij, farmacija, podjetja iz predelovalnih dejavnosti, v elektro, kovinski in drugih industrijah, pa tudi nekatera podjetja iz gradbeništva in inženiringa, kjer delavcev celo primanjkuje. Kot negovalcev v domovih za starejše in medicinskih sester v bolnišnicah. Kriza ni in ne bo vplivala na vse enako, je pa res, da je veliko večino že močno prizadela. Poslovanje tistim podjetjem, ki sicer delajo in imajo tudi naročila, pa utegnejo precej težav povzročiti tudi okužbe zaposlenih in karantene. Virus nas torej ponovno preizkuša - kot posameznike, družbo, državo, njene podsisteme, najbolj zdravstvo in seveda gospodarstvo. A ne pozabimo kulture, športa ... Zdaj je čas, da smo trezni, razumni in odgovorni.