Smo pred prelomom. To kaže tudi prebujen družbenokritični naboj študentov, ki v ZDA, Evropi in zdaj še pri nas organizirano protestirajo v znak solidarnosti s Palestinci in proti izraelski vojni v Gazi. Študentje so spet prvi kolektivno dvignili svoj glas, ker tega ob več kot 34 tisoč mrtvih, v glavnem žensk in otrok, osem tisoč pogrešanih, na milijone razseljenih in večdesetmilijardni škodi v zradirani Gazi dovolj odločno ni storil nihče drug, ki ima moč. Ali pa je to storil le pro forma. Da je reakcija na proteste, ki obsojajo nasilje, marsikje v razvitih demokratičnih državah institucionalno nasilje, je le še dodaten znak, da smo kot družba in civilizacija (spet) zašli. In da je uradna politika potisnjena v kot in bo primorana, kot že tolikokrat poprej, ravnati drugače. Upamo le, da preden bo z zemljo zravnana še Rafa z na tisoče begunci vred.
Našo kolektivno čast in vest torej ponovno rešujejo mladi. To je tista "izgubljena generacija", ki ji po navadi očitamo razvajenost in odvisnost od (lastnih) tiktokovskih podob. Ima pa prav tisto kakovost, kot so jo imele vse "izgubljene generacije" mladih pred njimi. To je neobremenjenost, zaradi katere stvari vidijo bolj pravično in si upajo manifestirati, izraziti stališča, ki so za politiko preveč kontroverzna, saj motijo status quo in "business as usual", ki ima to zoprno potrebo, da se vztrajno ograjuje od kupa trupel. "Nevtralnost v primeru okupacije ne obstaja," te dni skandirajo tudi študentje FDV-ja in od največje družboslovne fakultete in univerze terjajo, da opravita svojo družbeno vlogo ter jasno in glasno obsodita pogrom, pokol nad Palestinci. Za zdaj brez uspeha, čeprav je pri nas kritika še dovoljena. V Nemčiji, obremenjeni s kolektivno krivdo, ni. Intelektualce in akademike za podporo Palestini doleti disciplinski postopek. Podobno v deželi svobodnih čez lužo. A se v ZDA že kaže uspeh upora v študentskih kampusih. Zasukal je javno mnenje in gotovo pripomogel k temu, da je predsednik Biden te dni Izraelu v primeru napada na Rafo zagrozil z delnim prenehanjem pošiljanja orožja. S tem ZDA sploh prvič za svojo zaveznico z Bližnjega vzhoda ne stojijo stoodstotno.
Študentje imajo moč
Študentje imajo moč. Zgodovina 20. stoletja, ko je dostop do univerzitetne izobrazbe dobil širši krog ljudi, je to že ničkolikokrat potrdila. Ko je bila družba pripravljena na spremembe, so mladi to prvi izpostavili. Spomnimo se samo ameriških in evropskih študentskih protestov konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki so prerasli v širše gibanje in veljajo za enega največjih družbenih mejnikov 20. stoletja. Evropo so pretresli na obeh straneh železne zavese in v boju za novi družbeni red in večjo osebno svobodo utrli pot novemu obdobju. V dobi klimatskih sprememb, krizi kapitalizma in ponovnega vzpona skrajne desnice smo znova pred velikimi izzivi in spremembami, a dokler so tu progresivni mladi, ki so se v zadnjem času že izkazali kot zastavonoše pozivanja k podnebnim ukrepom, še ni nič izgubljeno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
