(KOMENTAR) Boren izplen

Dejstvo je, da večina kriminalcev izvaja kazniva dejanja zgolj zato, da si pridobi čim več denarja. Zneski, ki krožijo v kriminalnem svetu, so vrtoglavi. Po oceni evropskih varnostnih inštitucij kriminalne združbe samo s tihotapljenjem ilegalnih migrantov po vsem svetu zaslužijo med 4,7 in 6 milijardami letno. Karteli, ki trgujejo z drogo, naj bi letno zaslužili okoli 24 milijard evrov, je ocena Europola. Zatorej je vsem inštitucijam, ki skušajo zajeziti kriminal, jasno, da je treba poleg tega, da se zločinci kaznujejo z zapornimi kaznimi, udariti tudi tja, kjer jih bo bolelo morebiti še bolj: na zasluženo premoženje.

Pred slabimi petnajstimi leti je Slovenija dobila zakon, spisan prav posebej zato, da bi lahko bilo mogoče kriminalcem odvzeti nezakonito pridobljen denar. In zakonodajalec je uporabil tako imenovano obrnjeno dokazno breme: torej mora tisti, zoper katerega je vložena tožba, dokazati, da je premoženje bilo pridobljeno nezakonito. Številnih kritik je bil deležen takrat zakon, a je le bil sprejet. A njegov izplen je boren.

Pravnomočno so sodišča po tožbah, ki so jih vložila tožilstva, v vseh teh letih prisodila niti ne dva milijona evrov premoženja, ki ga država lahko odvzame kriminalcem. Tožilci so sicer vložili tožbe, po katerih so skušali kriminalcem iztrgati dobrih 36 milijonov evrov, z začasnimi zavarovanji pa preprečiti, da bi kriminalci prekanalizirali slabih 300 milijonov evrov premoženja. Zato ne gre dvomiti, da je tudi znesek, ki je podčrtan pod epiloge glede premoženja nezakonitega izvora v vseh teh letih, eden od razlogov, da se je vlada odločila poseči v zakon. Z upanjem, da bo bolj učinkovit. Kajti prav nezakonito premoženje je tisto, ki kriminalne združbe in njihov dejavnost le še krepi. Podjetniško se namreč vedejo združbe, kar velik del svojega dobička prelivajo v širjenje svoje dejavnosti, v boljšo organizacijo, nenazadnje tudi v korupcijo, da lahko potem delujejo še lažje.

Pričakovati je bilo, da se bo zgodil zasuk tudi pri znesku, ki odklene možnost začetka finančne preiskave. Pravosodno ministrstvo pod taktirko Andreje Katič je (pre)optimistično zastavilo "vhodni" znesek na deset tisoč evrov. No, ta se je zdel nizek vsem, tudi tožilcem. Ti so se nagibali, da bi bilo mogoče preiskavo začeti pri 30 tisoč evrih sumljivega premoženja. A je to znižanje ustavilo finančno ministrstvo, saj da se učinkovitost odvzema premoženja se odraža predvsem v višini pobranega premoženja in hitrosti izvedenih postopkov, nikakor pa ne v kopičenju števila postopkov, čemur se sledi z nižanjem praga za začetek postopka," je prebrati utemeljitev. Nižji prag bi namreč pomenil več preiskav. Zgodovina pa kaže, da ni težava v številu postopkov, ampak, kot že omenjeno, v bornem izplenu. Zato gre upati, da je zakonodajalec našel in v zakon zapisal rešitve, ki bodo preobrnile prav te številke. Deklarativna izjava, ki jo je ponovila tudi ministrica Katič, da "nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo", namreč kriminalcem ne bo stopila na prste. To lahko storijo le učinkovite inštitucije, ki so pristojne za to. Seveda, če imajo na voljo tudi dovolj učinkovite zakonodajne mehanizme. Za zdaj se zdi, da na tej "fronti" zmagujejo kriminalci.