Na konflikt med sedmimi interventnimi radiologi, ki so podali odpoved delovnega razmerja zaradi spora z vodstvom UKC Maribor, ker so jim spremenili plačevanje njihovega dela v pripravljenosti, se je ostro odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije.
"Dogajanje v UKC Maribor ob napovedanih odhodih interventnih radiologov odpira vprašanja, ki presegajo posamezno ustanovo in posamezen dogodek. Kaže na širšo težavo slovenskega zdravstva: kako se kot družba pogovarjamo o delu zdravnikov, kako pravočasno rešujemo strokovna opozorila in kako varujemo stabilnost ključnih zdravstvenih služb," uvodoma zapišejo v javnem pismu.
Nadalje poudarijo, da gre za področje medicine, ki je za bolnike izjemnega pomena, "saj interventni radiologi sodelujejo pri obravnavi nujnih in življenjsko ogrožajočih stanj, med drugim pri možganskih kapeh, krvavitvah, anevrizmah in drugih zahtevnih posegih."
Škoda za zaposlene, ustanovo in bolnike
Do samih zahtev mariborskih specialistov interventne radiologije se ne želijo opredeliti, pravijo, kot tudi ne do navedb ali odgovornosti posameznih strani v tem konkretnem primeru. "Ob tem pa opozarjamo, da se podobne situacije v zdravstvu praviloma ne zgodijo čez noč. Kadar strokovni delavci dalj časa opozarjajo na težave, pa se te ne razrešijo pravočasno, se napetosti lahko stopnjujejo do točke, ko nastane škoda za zaposlene, za ustanovo in predvsem za bolnike." S tem se nanašajo na dejstvo, da so interventni radiologi že vsaj leto dni vodstvo bolnišnice opozarjali na perečo težavo plačevanja njihove pripravljenosti, vendar se zadeva ni uredila in to je bil nato povod z njihovo množično odpoved.
"Zdravstvo ni sistem, ki bi ga bilo mogoče dolgoročno voditi z odlaganjem težav, z administrativnim pritiskom ali z javnim obračunavanjem. Potrebuje trezen, odgovoren in strokovno utemeljen dialog. Potrebuje dogovore, ki izhajajo iz dejanskih potreb bolnikov, iz razpoložljivosti kadrov, zahtevnosti posameznih strok in iz realne organizacije dela. Šele na tej podlagi je mogoče graditi pravičen, učinkovit in vzdržen sistem," so kritični v zbornici.

Poleg tega spomnijo, da "smo bili v zadnjih letih v slovenskem zdravstvu pogosto priča poskusom reševanja težav na napačnem koncu. Namesto da bi se najprej vprašali, kakšno zdravstveno oskrbo ljudje potrebujejo, kdo jo lahko zagotovi, pod kakšnimi pogoji in kako jo je treba organizirati, se je razprava prepogosto usmerjala v ideološke regulacije, omejevanje dela, iskanje krivcev in ustvarjanje vtisa, da je mogoče kompleksne kadrovske in organizacijske težave rešiti z dodatnim nadzorom ali z javnim pritiskom na zdravnike. Tak pristop ne vodi k boljšemu zdravstvu. Vodi v nezaupanje, odhode, izgorelost in razgradnjo strokovnih timov, ki jih ni mogoče nadomestiti čez noč."
Pojasnijo tudi, da je prav interventna radiologija izrazit primer področja, kjer so znanje, izkušnje in usposobljenost rezultat večletnega dela: "Radiologi so v javni izjavi opozorili, da je za samostojno delo na takšni ravni potrebnih deset ali več let usposabljanja, zato reorganizacija ob odhodu izkušenih specialistov ni preprosta organizacijska naloga." S tem se nanašajo na izjave strokvne direktorice dr. Nataše Marčun Varda, ki je dejala, da bo v nekaj mesecih izobrazila nove specialiste, ki jih namerava iskati tudi v tujini.
Miistrstvo: odgovorno je vodstvo UKC
"Zbornica razume, da mora biti vsaka rešitev pravična tudi do drugih zdravstvenih delavcev in do celotnega sistema. Vendar pravičnost ne pomeni izenačevanja vseh okoliščin, ne glede na zahtevnost, odgovornost, pomanjkanje kadra in posledice za bolnike. Pravičnost pomeni, da se posebnosti posameznih strok prepoznajo in uredijo na način, ki omogoča varno, kakovostno in dostopno obravnavo pacientov. Zdravniška zbornica Slovenije zato poziva vse odgovorne, vodstvo bolnišnice, pristojno ministrstvo, odločevalce in predstavnike stroke, k umiritvi razprave, k spoštljivemu dialogu in k iskanju rešitev, preden posamezne krize prerastejo v resno škodo za bolnike. Odhodi izkušenih specialistov niso komunikacijska težava, temveč opozorilo, da sistem ne deluje dovolj dobro," dodajajo poziv odločevalcem.

Na ministrstvu za zdravje so pred dnevi sicer na naše vprašanje, ali bodo naredili kaj za ureditev razmer, odgovorili, da je "za ustrezno kadrovsko ter finančno delovanje zavoda ter učinkovito organizacijo dela odgovorno vodstvo zavoda, zato se za odgovor obrnite na UKC Maribor."
Obsodba zdravništva kot celote
V Zdravniški zbornici poleg tega v svojem pismu opozorijo še na ton javne razprave v tem primeru: "Pavšalne obtožbe, zmerjanje in prikazovanje zdravnikov kot pohlepnih ali neodgovornih posameznikov ne prispevajo k reševanju težav. Nasprotno, poglabljajo nezaupanje med bolniki in zdravniki ter škodijo celotnemu zdravstvenemu sistemu. Ko se v javnosti ustvarja vtis, da so težave zdravstva posledica značajskih lastnosti posameznih zdravnikov, se spregleda bistveno: sistemske pomanjkljivosti, neustrezno organizacijo dela, pomanjkanje kadra in odsotnost pravočasnih dogovorov. Posebej boleče je, kadar takšne ocene prihajajo tudi iz zdravniških vrst. Posamezne izjave, ki kolege prikazujejo kot pohlepne, privilegirane ali odmaknjene od bolnikov, javnost praviloma ne razume kot kritiko posameznikov, temveč kot obsodbo zdravništva kot celote. Posledica je razraščanje nezaupanja, ki ga nato občutijo vsi zdravniki, tudi tisti, ki vsak dan v ambulantah, bolnišnicah, urgentnih centrih in dežurstvih opravljajo zahtevno delo v vse težjih pogojih."

Pismo sklenejo z besedami, da slovensko zdravstvo ne potrebuje dodatnega "razpihovanja nezaupanja, pač pa spoštovanje znanja, odgovornosti in dela vseh zdravstvenih poklicev ter organizacijo, ki bo izhajala iz potreb bolnikov. In nenazadnje potrebuje odločevalce, ki bodo težave reševali pravočasno, s podatki, z razumevanjem stroke in z odgovornostjo do ljudi, ki zdravstveni sistem vsak dan potrebujejo."
V UKC še vedno brez dogovora
Med tem po zadnjih informacijah med mariborskimi radiologi in vodstvom UKC Maribor še vedno ni prišlo do konsenza. Neuradno naj bi direktor dr. Vojko Flis sicer nekoliko popustil in pristal na način plačevanja po storitvi in ne glede na trajanje posega, vendar za to ni ponudil nobene pisne zaveze, saj naj bi temu nasprotovala strokovna direktorica. Po naših podatkih naj bi imela večina radiologov na mizi ob tem že nove ponudbe za službe v drugih bolnišnicah v Sloveniji.
