Potem ko je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor javno pojasnjevalo razloge za odpovedi sedmih interventnih radiologov, so se zdaj odzvali tudi zdravniki v odstopu. V pisnem odzivu zavračajo navedbe generalnega direktorja Vojka Flisa in strokovne direktorice Nataše Marčun Varda ter poudarjajo, da ne gre za izsiljevanje, temveč za opozarjanje na nevzdržne delovne pogoje in sistemske anomalije.
"Te izjave za javnost ne podajamo z namenom obrambe ali razkrivanja notranjih nesoglasij, vendar se čutimo dolžni odzvati na neresnične navedbe, ki sta jih v medijih podala generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis in strokovna direktorica Nataša Marčun Varda, nad katerimi smo zelo razočarani," so zapisali.
Kot pojasnjujejo, so se za odpoved odločili, ker pogoji dela po njihovem mnenju niso več sprejemljivi. Problem naj bi bil predvsem sistem plačevanja interventnih posegov, kjer je osnovno merilo vrednotenja dela čas posega, izražen v minutah. "Pogoji dela vključujejo plačilo za opravljene storitve, pri čemer je osnovno merilo vrednotenja dela čas, izražen v minutah, ne pa znanje, usposobljenost in odgovornost," opozarjajo.
Dodajajo, da so vodstvo na težave opozarjali najmanj leto dni, vendar po njihovih besedah konkretnih rešitev ni bilo. "V tem času je potekalo več sestankov, na katerih nam je direktor Flis obljubljal izboljšave v okviru obstoječe zakonodaje. Nič od tega se ni uresničilo, zato smo po enem letu nespoštljivega in neprimernega ravnanja vodstva podali odpoved." Ob tem zavračajo očitke, da gre za izsiljevanje: "Pri tem ne gre in ni šlo za nikakršno izsiljevanje, kot trdita direktorja."
Radiologi poudarjajo, da zakonodaja omogoča višje vrednotenje subspecialističnega dela in dodatnih znanj. "V skladu z veljavno zakonodajo bi direktor lahko zvišal plače za dva do deset plačnih razredov, ne pa za tri- do štirikratnik plače, kot navaja v medijih." Ob tem trdijo, da jim je vodstvo večkrat zagotavljalo, da bo rešitev kmalu sprejeta, vendar se to v letu dni ni zgodilo.
Interventni radiologi opozarjajo tudi na posledice za paciente in delovanje urgentnega sistema. "Smo skupina ozko specializiranih zdravnikov, ki opravljamo številne interventne posege, pogosto nujne narave. Kadra, ki bi po našem odhodu lahko prevzel to delo, ni." Po njihovih navedbah je za samostojno opravljanje takšnega dela potrebnih deset ali več let dodatnega usposabljanja. "Po našem odhodu reorganizacija ter nemoteno delovanje sistema in oskrbe pacientov ne bosta zagotovljena, kot to trdi direktor."
Dodajajo, da letno opravijo več kot 2400 interventnih radioloških posegov, od tega približno tretjino nujnih, med njimi tudi zdravljenje možganske kapi. V odzivu zavračajo tudi očitke, da se imajo za pomembnejše od drugih zdravnikov oziroma zaposlenih v bolnišnici. "Odločno zavračamo neresnične trditve, da se postavljamo nad svoje kolege ali druge zaposlene."
Poudarjajo, da pomemben del interventnega tima predstavljajo tudi medicinske sestre in radiološki inženirji, ki naj bi prav tako opozarjali na nevzdržne pogoje dela in si želeli izboljšav. "Skrbi nas, da se je vodstvo odločilo za takšno raven neiskrene komunikacije, pri čemer manjka tudi posluha za bolnike in zdravstveno osebje," so še zapisali interventni radiologi v odstopu.
