Potem ko je včeraj odjeknila novica, da sedem interventnih radiologov zapušča Univerzitetni klinični center Maribor, so se po javnem odzivu zdravnikov danes znova odzvali tudi v vodstvu bolnišnice. Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis in strokovna direktorica Nataša Marčun Varda vztrajata, da pogajanja niso propadla zaradi pomanjkanja posluha, temveč zaradi zahtev, ki jih označujeta za nerazumne in nepravične do drugih zaposlenih.
Bistvo spora je v tem, kako plačati interventne radiologe, ko so v pripravljenosti in jih bolnišnica pokliče na nujni poseg, pogosto sredi noči. V preteklosti naj bi se jim ob prihodu v bolnišnico obračunalo več ur dela, zdaj pa naj bi bili plačani le za dejanski čas posega. Radiologi opozarjajo, da tak sistem kaznuje hitrost in učinkovitost: pri možganski kapi je za pacienta najbolje, da je poseg opravljen čim prej, zdravnik pa je zato plačan manj, kot če bi isti poseg trajal dlje. ZZZS je letos določil, da se določene interventne posege obračunava po urah oziroma minutah in je z znižanjem uteži dodatno zaostril položaj.
Interventni radiologi v odstopu so v svojem pisnem odzivu zavrnili očitke o izsiljevanju in poudarili, da težava ni zgolj v denarju, temveč v sistemu vrednotenja njihovega dela, kjer je plačilo vezano predvsem na čas posega, ne pa na znanje, odgovornost in dolgoletno usposabljanje. Interventni radiologi v odstopu medtem opozarjajo, da njihove zahteve niso bile povezane zgolj s plačami, temveč predvsem s priznanjem zahtevnosti in odgovornosti njihovega dela. Kot smo neuradno izvedeli, se neto mesečni prejemki zdravnikov, ki so podali odpoved, gibljejo od skoraj 7000 evrov do nekaj več kot 10 tisoč evrov neto mesečno. Sogovorniki iz stroke sicer ob tem opozarjajo, da razprave ne bi smeli zožiti zgolj na očitke o previsokih zahtevah radiologov, pač pa na sistemsko anomalijo, ki lahko vodi v razpad urgentne interventne radiologije.
Flis: Zahtevali so deset plačnih razredov več
Direktor UKC Maribor Vojko Flis danes poudarja, da imajo v ustanovi številne zdravnike, ki delajo v okviru pripravljenosti, in "moramo najti pravično rešitev za vse." Po njegovih besedah so radiologi zahtevali deset plačnih razredov višje plače v primerjavi z drugimi zdravniki, poleg tega pa tudi, da bi bile vse ure pripravljenosti (ko so doma) plačane kot efektivne ure, tudi kadar ne opravljajo dela. "To so zelo visoke zahteve, ki jih je zelo težko izpolniti v primerjavi z drugimi zdravniki, pa ne samo zdravniki, tudi drugimi profili v bolnišnici," pravi Flis, ki je dodal, da so predloge z višjimi razredi poslali na ministrstvo za zdravje, od tam pa še ni bilo odgovora.
Ob tem poudarja, da se pogovori niso začeli pred letom dni, kot trdijo radiologi, temveč po znižanju uteži za določene interventne posege, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "Ko se je za te posege znižala cena oziroma utež, so bili za poseg nekoliko slabše plačani."
Ob tem pa prizna, da zakonodaja krivično ocenjuje stalno pripravljenost v primerjavi z dežurstvom: "Mi mimo zakonodaje ne moremo." Kljub temu meni, da za tako radikalno potezo kot so jo naredili interventni radiologi ni bilo potrebe: "Če ima nekdo 10 tisoč evrov neto plače na mesec, potem mislim, da je dovolj časa za razumne pogovore, da najdemo rešitev za vse zdravnike, ne samo za eno skupino."
Poudarja še, da bi višja plačila interventnim radiologom sprožila tudi zahteve drugih zaposlenih. "Če eni ekipi plačamo toliko več, to potegne za seboj tudi plačila inštrumentark, radioloških inženirjev in drugih. Stroški začnejo ekstremno naraščati, vreče brez dna pa nimamo."
Radiologi svarijo pred razpadom sistema
Interventni radiologi medtem opozarjajo, da njihove zahteve niso bile povezane zgolj s plačami, temveč predvsem s priznanjem zahtevnosti in odgovornosti njihovega dela. Poudarjajo, da gre za ozko specializirano dejavnost, za katero je potrebnih deset ali več let dodatnega usposabljanja, zato njihovega dela po odhodu ne bo mogoče enostavno nadomestiti. "Po našem odhodu reorganizacija ter nemoteno delovanje sistema in oskrbe pacientov ne bosta zagotovljena, kot to trdi direktor," opozarjajo. Po njihovih navedbah letno opravijo več kot 2400 interventnih posegov, od tega tretjino nujnih, med njimi tudi zdravljenje možganske kapi.
Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je danes poudarila predvsem skrb za bolnike: "Če delaš tako specializirano in pomembno dejavnost, kot je interventna radiologija pri možganski kapi, potem dobro razmisliš, kaj boš s takšno potezo naredil. Ravno, ker človeško življenje nima cene kot vodstvo popuščaš tudi v enih takih ukrepih, kot je transparentnost in poštenost pri plačilu in drugih seveda aktivnostih, ki iz tega sledijo."
Ob tem je poudarila, da je UKC Maribor interventnim radiologom že omogočil določene ugodnosti, med drugim delo od doma pri odčitavanju slik in dodaja, da drugi specialisti v UKC Maribor te ugodnosti nimajo.
Priznava sicer, da gre za zelo specifično področje medicine, vendar meni, da bi del posegov lahko postopoma prevzeli tudi drugi specialisti. "Interventna radiologija je specifično delo, ampak določene stvari lahko prevzamejo tudi drugi radiologi, deloma žilni kirurgi ali interventni kardiologi," pojasnjuje. O tem delu se bodo pogovarjali tudi s preostalimi 32 radiologi, ki še delajo v ustanovi.
Vodstvo UKC si še želi pogajanja
Čeprav ima vodstvo na mizi sedem odpovedi s trimesečnim odpovednim rokom, Flis še vedno verjame, da dogovor ni povsem izključen. "Še vedno upamo, da bomo našli skupen jezik," pravi in si je očitno premislil, po tem, ko včeraj v pogajanja ni bil več pripravljen.
Hkrati zagotavlja, da bodo pacienti tudi v prihodnje deležni kakovostne oskrbe. "UKC Maribor se je vedno potrudil, da je bolnikom nudil najbolj kakovostno oskrbo, kolikor je mogoča."
