Vpis med naravne vrednote na pobudo uredi ministrstvo za okolje. V praksi pa sam vpis pa pomeni, da se lahko posegi in dejavnosti na tej vrednoti opravljajo le izjemoma, in to na način, da se ne uniči in da se ne sprememinjajo njene lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Pri vrednotenju se upošteva izjemnost, tipičnost, povezanost, ohranjenost, redkost, ekološka ali genska pomembnost, znanstvenoraziskovalna pomembnost, simbolni pomen, povezanost s kulturnimi prireditvami ali značilnostmi ter prepoznavnost za Slovenijo ali njen del. V Sloveniji se ponašamo z okoli 3200 rastlinskimi vrstami, ki odražajo botanično pestrost naše dežele.
Na naslovu Ulica kneza Koclja 6 v Mariboru je to prav posebno drevo mandljevca (lat. prunus dulcis). Med drugim je poseben, ker sicer najbolje uspeva v sredozemskem podnebju z optimalno temperaturo za rast od 15 do 30 stopinj Celzija. Kljub temu pa mu ta lokacija, ki je celo leto obsijana s soncem, očitno zelo ustreza.
Posebna je tudi zgodba njegove zasaditve, ki nam jo predstavi Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor: "Mariborski mandljevec smo prvič predstavili, izpostavili v naši knjigi Vodnik po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, ki smo jo izdali s pomočjo Mestne občine Maribor ter v njej predstavili 13 izjemnih drevesnih vrst. Divji mandljevec je zrasel iz semena, ki ga je sredi sedemdesetih let iz Novigrada na Hrvaškem prinesla dr. Jelka Vremec, posadila pa ga je lastnica hiše Nada Božovič. Danes je v neposredni bližini tudi Mandel, cafe&arts bar. Mesto Maribor ima še veliko skritih zelenih zakladov, ki jih želimo javnosti približati in razvijati zeleni, trajnostni turizem v pravem pomenu besede."
Človeštvu je sicer mandljevec poznan že več tisočletij, kar dokazujejo najdbe semen mandljevca v Tutankamonovi grobnici v Egiptu.