Boris Jaušovec
V mariborski Sinagogi so v pogovoru z avtorjem, filozofom in fizikom Gorazdom Andrejčem predstavili knjigo Religijski pojmovnik za mlade. Uvodoma je direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak opozoril, da se dandanašnji vse manj knjig prodaja in bere: "Kam to pelje, si ne upam pomisliti, zato pa je izdati knjigo, sploh če gre za tako veliko tematiko, kot je religija, v tako strnjeni obliki, že junaško dejanje." Pogovor z Andrejčem je vodila urednica Emica Antončič iz založbe Aristej, ki je knjigo, deseto v vrsti poljudnoznanstvenih pojmovnikov, izdala lani: "Knjiga je namenjena srednješolcem, predvsem gimnazijcem, tudi brucem. Ni ravno učbenik, ampak bo prišla zelo prav za razširjanje obzorij na malce alternativen način. Knjigo je namreč duhovito ilustriral Izar Lunaček, oblikoval pa Jernej Borko."
Predstavitev Pojmovnika so pripravili v sklopu 5. festivala Hiša strpnosti, ki v Mariboru in Ljubljani v organizaciji Judovskega kulturnega centra, Mini teatra, Sinagoge, Fundacije Sonda in GT22 poteka do 28. marca.
Odnosa religij do razsvetljenstva
Gorazd Andrejč je priznal, da je bilo zahtevno "nevtralno" pisati o široki temi religije, "področja konfliktov", na poljuden način. Knjiga ni napisana teološko, deskriptivno pa so teološke ideje vendarle pomemben del pojmovnika. Uvodoma se knjiga loti definicij religije, kjer pa avtor v skladu z Wittgensteinom raje vzpostavi nujno distanco. Sledi razvrščanje religij, kjer Andrejč prav tako vidi priložnost za kritični razmislek. Sploh če se zaradi okolja ovedemo evropocentrističnega pristopa. Zavestno se je odločil tudi za predstavitev judovstva, ki ni med množičnejšimi verstvi, a je pomembno za monoteistično krščanstvo in tudi islam, "saj so judje bili v temelju evropske civilizacije ena redkih opaznih religijskih manjšin".
"Religija lahko opusti določena verovanja"
Je ateizem tudi način verovanja?
Publika je zastavila nekaj krucialnih vprašanj, recimo, ali je ateizem vendarle tudi način verovanja. V načelu je Andrejč tako razlago zavrnil, saj ateizem zanika kakršnokoli božanstvo, a je opozoril na eksperimentalne religije. Med njimi je v Veliki Britaniji tako imenovana ateistična cerkev. Toda te temeljijo na satiričnem refleksu na obstoječe verske prakse. Pojasnjeval je sinkretizem in omenil, da so tudi vse današnje velike religije v začetku bile sinkretične.
