Jasmina Cehnar
Kljub temu da je Račji dvor kulturni spomenik državnega pomena, je že desetletja brez vsebine in perspektive, kot mnogi podobni objekti pri nas. A obeta se mu preobrat, saj lastnica, to je država, pelje postopek za neodplačni prenos na Mestno občino Maribor, ki bi rada ta poznobaročni dvorec na zahodnem robu mesta pod Kalvarijo obnovila in oživila. Kot smo že poročali, je namreč MOM pristojnemu ministrstvu za gospodarstvo lani poslala pobudo za prenos lastništva, prav tako pa razvojni program za revitalizacijo objekta in pripadajočega zemljišča. Zadeva je trenutno v medresorskem usklajevanju, so sporočili z ministrstva, z občine pa, da želijo Račji dvor napolnili z muzejsko, gastronomsko in prireditveno ponudbo.
- Račji dvor je kulturni spomenik državnega pomena v lasti Republike Slovenije.
- Upravlja ga Biotehniška šola Maribor, ki ima tam skladišče, eno stanovanje pa še oddaja v najem.
- Prenos lastništva bo po oceni mariborske občine izveden najpozneje leta 2024.
- Samo nujna vzdrževalna dela so ocenjena na 3,5 milijona evrov brez DDV.
Razpoke, plesen, odpadli omet ...
Objekt bi uporabljali za protokolarne in javne namene ter gostinsko-turistično ponudbo v povezavi z lokalnim vinogradništvom. Račji dvor vidijo kot stičišče kulturnih, enoloških in mestotvornih vsebin ter kot izhodiščno točko za kolesarjenje, pohodništvo in konjeništvo. V njem bi izvajali izobraževalne vsebine o ohranjanju kulturne dediščine z muzejskimi vsebinami, promovirali sonaravno urbano kmetijstvo, naravovarstvene in športne vsebine.
Vsekakor visokoleteči načrti, ki bodo terjali ogromno angažmaja in denarja. Račji dvor je namreč danes v razsulu, čeprav relativno dobro vzdrževani sprednja fasada in streha to dokaj dobro prikrivata. Objekt je pravzaprav v podobnem stanju kot mnoge stare stavbe, ki so bile po drugi svetovni vojni nacionalizirane in spremenjene v družbena stanovanja, v katera ni bilo posebnih vlaganj - zidovi so razpokani, odpada omet, ponekod zamaka in udarja plesen, stavbno pohištvo je v zelo slabem stanju. Pred tremi leti je stanje dodatno poslabšal potres v hrvaški Petrinji. Na občini pravijo, da je najhujše poškodbe utrpelo prvo nadstropje jugovzhodnega dela objekta, kjer so (bili) stanovanjski prostori. "Vibracije oziroma energija potresa je povzročila izmik nasutja nad oboki in s tem poves zidov, ki so sloneli na njem," so pojasnili.
In res so v enem od praznih stanovanj vidne za dober prst debele razpoke, ki jih pokaže Anton Krajnc, ravnatelj Biotehniške šole Maribor, ki za državo objekt upravlja. Vendar Krajnc in hišnik šole Vlado Polanec povesta, da so razpoke nastale že prej, med sanacijo dvorca v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so očitno nestrokovno posegali v ostrešje in nosilno steno v kleti.
Dvorec breme za šolo
Takrat je bilo tudi zadnje večje vlaganje v objekt, ko so zamenjali streho in uredili fasado. "Obnova se je začela leta 1992, a ker sta se občina in šola sprli zaradi lastništva, je ministrstvo obnovo ustavilo," se spominja Krajnc. Od takrat je šola opravila le manjše popravke, zaradi lepšega vtisa denimo obnovila polknice in prepleskala sprednjo fasado. "Osebno si prenosa na MOM želim, kajti objekt je za šolo breme, zanj nimamo finančnih sredstev, moramo pa vzdrževati najnujnejše," je izpostavil ravnatelj.
"Še pred nekaj leti so se Avstrijci zanimali, ali lahko tu še vedno dobijo krače"
Šola sicer s pridom koristi manjše objekte v okolici dvorca, ki bodo ostali v njenem upravljanju tudi po prenosu lastništva, medtem ko sam Račji dvor že vrsto let nima funkcije. V manjšem delu ga sicer koristijo kot skladiščni prostor, kar pomeni, da je odlagališče vsega mogočega. Tam je iz nekega razloga tudi velik kup kamenja, ki je tam "od pamtiveka". Je pa v dvorcu še eno zasedeno stanovanje, za katero šola zaračunava profitno najemnino, občina pa obljublja, da bo najemniku po prevzemu poiskala nadomestno stanovanje.
Toži se jim po kračah
Račji dvor se je zlasti starejšim Mariborčanom v spomin zasidral zaradi gostilne, ki je bila poznana po dobri hrani v obokanih kletnih prostorih, zlasti kuhanih kračah. Obrat je leta 1972 odprla kmetijska šola, kakšnih 15 let kasneje pa ga zaprla sanitarna inšpekcija. "Ljudje so lokal dobro poznali in po njem dolgo povpraševali. Še pred nekaj leti so se Avstrijci zanimali, ali lahko tu še vedno dobijo krače. V prihodnosti osebno sicer tu ne vidim gostilne, ker ni dovolj parkirišč, je pa vodovarstveno območje," je razmišljal ravnatelj, ko je razkazoval prostore nekdanje gostilne, kjer razen golih sten in nekaj krame ni več ničesar. Tako je tudi v drugih notranjih prostorih stavbe, videti je le ostanke dekorja in gospodinjskih aparatov iz socializma, iz sodobnega časa pa gnezda lastovic in kupe njihovih iztrebkov.
Oživljanje mestnih vinorodnih gričev
Račje se prvič omenja leta 1200. Leta 1279 je Nemški viteški red dvorec s pripadajočo posestjo, predvsem vinogradi, prodal benediktinskemu samostanu v Admontu, ki je ostal lastnik dvorca vse do leta 1937. Enonadstropni dvorec v bližini Kalvarije je sestavljen iz štirih traktov okoli notranjega dvorišča. Pri tem gradbeno jedro predstavlja vzhodni trakt iz 17. stoletja s križno obokano vinsko kletjo, ki so mu v 18. stoletju prizidali še južni in zahodni trakt. Takrat je dvorec tudi dobil poznobaročno, klasicistično podobo. Severni trakt so zgradili šele v drugi polovici 19. stoletja. Ob tem na mariborski občini pravijo, da dvorec predstavlja izjemno kulturno dediščino, z njegovo obnovo pa da bodo udejanjili vizijo oživljanja mestnih vinorodnih gričev (Kalvarije in Piramide) ter Mestnega parka.
Starinska Večer in preša
Na ogromnem temačnem podstrešju z luknjami v tleh pa danes domujejo kune, krama in kupi tiskovin bivših stanovalcev. Med drugim smo tam naleteli na izvod Večera iz leta 1966. Kljub vsemu ima Račji dvor velik potencial. Nekaj zanimivih detajlov je še ohranjenih, tam je denimo ostala tudi veličastna starinska preša iz 19. stoletja, ki je prav tako potrebna temeljite obnove.
"Samo nujna vzdrževalna dela so ocenjena na 3,5 milijona evrov brez DDV," so povedali na občini, kjer računajo, da bodo sanacijo izvajali predvidoma do leta 2030 in fazno. Vzporedno s postopnim prenavljanjem pa bodo že pridobivali denar in tudi izvajali programe, dodajajo. Lastništvo bo sicer preneseno, ko bo zeleno luč dala vlada, po oceni občine naj bi se to zgodilo najpozneje leta 2024.
