Nina Ambrož
Njeni baleti niso samo filmski, čeprav na odru ustvarjajo takšne asociacije, so mnogo več. Estetsko izjemni, pripovedno atraktivni, ekspresivno dramatični in čutni so. Kot perfekcionistka teži k vizualni sijajnosti, vsebinski kompleksnosti in tehnični dovršenosti. Stvaritve koreografinje in baletne plesalke Valentine Turcu v gledalcih vzbujajo vznesena stanja, nemalokrat jih opisujejo kot senzacionalistične, presežne. Doma in v tujini priznana umetnica je prejela več uglednih nagrad. 30 let njenega umetniškega ustvarjanja bodo v SNG Maribor proslavili z nocojšnjo predstavo baleta Romeo in Julija, ki se po desetletju od premiere vrača na mariborski oder nekoliko spremenjena.
Izpiljena Romeo in Julija
Z mogočnim in tragičnim Romeom in Julijo v formi sodobnega klasičnega baleta je Valentina Turcu leta 2013 dosegla preboj in za uprizoritev dobila nagrado Pie in Pina Mlakarja. Po praizvedbi v Mariboru je predstava velik uspeh doživela v Latvijskem narodnem gledališču v Rigi (2014), kjer jo še vedno redno izvajajo, in v francoski operi Metz Métropole (2015). V načrtu je postavitev z nacionalnim baletom v romunskem Cluju.
Mogočna Shakespearova zgodba (na glasbo Sergeja Prokofjeva) ostaja brezčasna in s spektakularno atmosfero. Aktualna mariborska baletna izvedba, v kateri je 16 novih plesalcev, "je prevetrena, še bolj sodobna in neposredna. Detajli so koreografsko nadgrajeni. Virtuoznost, tehnika in veščine plesalcev so izpiljene," Valentina Turcu meni, da gre tako rekoč za novo predstavo. Na današnji slovesni uprizoritvi bosta naslovni vlogi veronskih ljubimcev odplesala Catarina de Meneses in Tamás Darai, Mercutia Andrea Schifano, Parisa Lucio Mautone. "Mladi plesalci v kombinaciji z originalno zasedbo, kot so Catarina de Meneses, Sytze Jan Luske, Tanja Baronik, Sergiu Moga in drugi, na katerih je bila premiera kreirana in predstavljajo močne stebre, prinašajo vrhunski, top melanž, fuzijo svežih in originalnih energij," napoveduje koreografinja.
"Mladi plesalci v kombinaciji z originalno zasedbo prinašajo vrhunski, top melanž"
Njen imperativ v ustvarjanju baletnih naracij je vsak posamezen plesalec in njegove specifične sposobnosti, ki so njene muze in jih ima pred očmi, ko gradi projekt. Takrat si dovoli improvizacijo, radovednost, raziskovanje, padce in vzpone. "Z baleti, ki smo jih ustvarjali (Jevgenij Onjegin, Nevarna razmerja, Carmen, Madam Bovary), rastemo vsi skupaj. Tudi ko je produkt že končan, po vsaki predstavi vzajemno iščemo še boljše rešitve," Valentina Turcu opisuje, kako nastajajo presežki - z disciplino, "laparoskopsko", pravi. Sleherni uprizoritvi na odru, ne le premierni, sledita analiza in refleksija koreografinje in pedagogov s plesalci. Ker čuti izjemno pripadnost karizmatičnemu baletu SNG Maribor, "bo sobotni Romeo in Julija rezultat vseh dekad iskrenosti, posvečenosti, čiste in jasne vizije, medsebojnega zaupanja in spoštovanja, popolne strasti in predanosti temu poklicu. Ne zgolj kot plesalci, zelo povezani smo tudi kot ljudje, kar je izjemno dragoceno. Vse to zelo vpliva na soustvarjalnost, mogočno stališče in odgovorno držo do naše publike," ki ni samo slovenska, temveč mednarodna.
Balet kot dober film
"Želim si, da bi bil balet razumljiv in viden kot dober film, da bi se dotaknil ljudi," klasično izšolana balerina ne skriva, da se spogleduje s filmom. Je ljubiteljica francoske kinematografije. Njen opus obsega več kot 130 (so)ustvarjenih baletov, dramskih in opernih produkcij in priča o njeni vsestranski, pregibni gledališki intuiciji. Rojena leta 1974 v Zagrebu je svojo globoko strast in pronicljiv čut do gledališča odkrila zelo zgodaj. V otroštvu sta jo usmerjala starša, baletnika Maja Srbljenović Turcu in Marin Turcu.
Pot intenzivnega umetniškega razvoja jo je vodila do baletne institucije Mauricea Béjarta v Lozani. Po vrnitvi v Slovenijo se je uveljavila s tehnično podkovanostjo in edinstveno izraznostjo, kar je potrdila z nastopom v Tangu Edwarda Cluga in drugih solističnih vlogah (neo)klasičnega baleta in sodobnega plesa. Leta 2007 je za mariborski balet ustvarila svoj koreografski prvenec La Callas, posvečen ikoni operne umetnosti. V naslednjih letih je ustvarjala v različnih gledaliških hišah od Splita, Zagreba, Brna do Rige in dosegla mednarodno prepoznavnost s Carmen, Bolerom, Ano Karenino, Nevarnimi razmerji, Don Giovannijem ...
Med njenimi zadnjimi uspešnicami velja omeniti baleta Smrt v Benetkah in Dama s kamelijami, ki so jo kritiki revije Dance Europe Magazine uvrstili med pet najboljših baletnih premier v letu 2020. V Varaždinu je režirala dramo Tramvaj poželenje. Za svoje umetniške dosežke je prejela vrsto priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada.
Vir baletne inspiracije često najde v velikih, klasičnih literarnih mojstrovinah. "Čutim se netalentirano za abstraktne balete, ki nimajo močnega, pripovednega skeleta," sklene Valentina Turcu. Katera zgodba jo bo pritegnila naslednja, prepušča klicu duše.
