A ne le po svojem delu v šoli in ustvarjanju, Ivana Frešer je bila znana tudi po tem, da je v službo v Slovensko Bistrico kakšne tri kilometre hodila peš: "Po pouku si utrujen, zato mi je hoja prijala, in hodila sem res tudi v čevljih z visoko peto in s torbami, v katerih sem nosila zvezke učencev, saj sem pozno popoldne popravljala naloge." V Slovenskih Konjicah, dolga leta na OŠ Pohorskega odreda in zadnja leta pred upokojitvijo na Drugi osnovni šoli v Slovenski Bistrici je učila. Veljala je za strogo. "Res je, nisem odstopala od svojih zahtev, za kar mi ni žal, in tudi nisem delala razlik med otroki."
Ustvarjanje namesto piknikov
Ker sta v marcu kar dva praznika, namenjena ženskam, smo jo vprašali, kakšne spomine ima na to. Kot otrok je na Križnem Vrhu, kjer je rojena, ob železnici nabirala zvončke za svojo mamo. Ko je mama praznovala 80. rojstni dan, je tudi svoje učenke pripravila, da so jo počastile s pesmimi in ji izročile šopek zvončkov. "Februarja letos je mama praznovala 93. rojstni dan, jaz pa bom letos okroglih 70," radostno pove.
Njo ob prazniku razveseljujejo mož Marjan ter sin Gregor in snaha Tina ter vnuka Vid in Ana, "ki se vedno spomnijo name - kot na ženo, mamo in babico", čutno pove. Sicer pa meni, da je na sploh vse preveč usmerjeno v trgovino, prodajo izdelkov: "Izgublja se pomen praznikov." Dolga leta je tudi sama otroke v šoli pripravljala na praznika. "Najprej je bil v ospredju bolj 8. marec. Velikokrat smo šli z otroki v podjetja, denimo v Slovenskih Konjicah v podjetje Konus, in počastili ženske z glasbenim in recitacijskim nastopom. Po letu 1990 se je pozornost usmerila bolj na matere, na 25. marec. Prirejali smo nastope v šoli - razredne in skupne šolske, pri likovnem pouku smo izdelovali iz izdelke, ki so jih otroci nesli mamam. Pozneje sem uvedla delavnice s starši, povabili smo tudi očete. Skupaj so ustvarjali - pisali pesmi, risali in podobno."
Izogibala pa se je prirejanju piknikov s starši. Bolj je želela predstaviti delo razreda. "S pravo spodbudo vsak otrok nekaj lepega ustvari. Iz izdelkov otrok je eno leto nastala knjižica njihovih stvaritev. Ker sem poučevala sina Orlanda Uršiča, ustanovitelja in glavnega urednika založbe Litera, je ta pomagal, da smo kot oddelek 5. b na Drugi osnovni šoli leta 2011 izdali knjižico s 30 stranmi likovnih in pesniških izdelkov, ki so nastali na delavnicah s starši. Založbi Litera, ki je knjižico Krilate misli izdala brezplačno, se za to še enkrat zahvaljujem."
Izraža se s pisanjem, slikanjem
Svoje občutke, misli izraža s slikami in pesmimi. "Čutim z ljudmi in dogodki. Izražam veselje, žalost, tudi jezo in strah, občutke, ki jih ne moreš ustno izraziti. Tako bremena zliješ na papir. Potem se misli sprostijo," pravi. Malce o sebi, predvsem pa o ženskah nasploh je zapisala pesem, katere del je: "V sončna jutra se prebujajo novi dnevi in nov čas. Novi dnevi za misli rim, za ustvarjalnost s čopičem in tu sem jaz - Ženska. Samosvoja in čutna kot vse ženske sveta. Delavna in vedno kritična na razpotju besed, laži in resnice. Vsak ženski obraz ima svoj izraz, svojo zgodbo skrivnosti, svoj jaz življenja ..." Pesmi ima precej, a ne toliko kot slik, ki so razstavljene po stenah hiše v Kovači vasi. Veliko jih še ni uokvirjenih. Slikati je začela že kot osnovnošolka, nato sta jo na mariborski pedagoški gimnaziji Bojan Golija in Zmago Jeraj, slikarja in zdaj že oba pokojna profesorja likovne vzgoje, "dodatno spodbujala za packarijo." Toda ker se nobena sošolka ni vpisala na študij likovne pedagogike, se tudi ona ni. "Ni mi žal. Vseskozi sem uživala v poučevanju. Otroke imam rada."
Riše v raznih stilih, motive, ki ne vznemirijo. "Zelo varčna sem tudi s papirjem, vsak košček mi je žal vreči stran, rišem tudi na peki papirju. Poskušala sem tudi kipariti," pokaže kipec iz gline. Veliko slik je razstavljala in bila nagrajena za sodelovanje na likovnih kolonijah. Na razne razstave je peljala tudi učence, da so prikazali svoje izdelke. Sporočila v njenih slikah in pesmih so predvsem, da "si mora vsak polepšati trenutke, ki so nam v življenju na voljo".
