Tunel pod središčem Maribora? Prva poročila so ugodna

Igor Selan Igor Selan
01.09.2020 02:00

Največji davek zaprtja Glavnega trga in Koroške ceste za promet je plačal Lent, kažejo izsledki prometne študije, ki jo je mariborska občina naročila pri Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Kljub temu na občini iščejo rešitve, da bi za promet zaprli tudi cesto ob Dravi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prometna študija je dala odgovor tudi na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ob Koroški cesti in Glavnem trgu občina za promet zapre še Lent.
Andrej Petelinšek

Največji davek zaprtja Glavnega trga in Koroške ceste za promet je plačal Lent, kažejo izsledki prometne študije, ki jo je mariborska občina naročila pri Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Tja se je namreč preusmerila dobra polovica (54 odstotkov) voznikov. Na drugi strani je zmagovalec zaprtja Glavni most, na katerem je promet upadel kar za dobro tretjino (36 odstotkov). ​Ob tem je analiza pokazala tudi, da bi za javni potniški promet bilo bolje, da bi mestne avtobusne linije 3, 12 in 15 ter primestne linije, s katerimi v mesto prihajajo dijaki in študentje, še naprej lahko vozile po Glavnem trgu in Koroški cesti, saj bi se dostopnost do središča mesta, srednjih šol, fakultet in UKC Maribor v primerjavi s sedanjo ureditvijo povečala, a se to vsaj za zdaj še ne bo zgodilo.

Samo Peter Medved: "Dobili smo novo kvaliteto mesta, v večini si javnost vozil na Glavnem trgu in Koroški cesti ne želi več."
Igor Napast

Preusmeritev na Titov most

Analiza, ki je bila izvedena še pred začetkom epidemije, je ob tem pokazala tudi, da se večina prometa ni preusmerila na Koroški most (+13 odstotkov), kot so pričakovali, ampak na Titovega (+19 odstotkov). Promet se je ob tem bistveno povečal še na Trgu revolucije in Pobreški cesti (+33 odstotkov), v križišču Maistrove in Cankarjeve ulice (+30 odstotkov), v Krekovi (+27 odstotkov) in v križiščih Maistrove in Kopitarjeve ulice ter Mlinske ulice in Meljske ceste (+14 odstotkov).

Kje so rezerve za sprostitev

Zaradi pričakovanih sprememb potovalnih navad so v analizi merili tudi pretočnost križišč v centru mesta. Pokazalo se je, da so prav vsa precej obremenjena, najbolj kritično pa je že prej izredno obremenjeno križišče Partizanske in Meljske ceste, kjer je prometa trenutno več, kot ga dopuščajo veljavni pravilniki, na robu sprejemljivega pa je tudi križišče Gosposvetske ceste in Turnerjeve ulice.

Po zaprtju Koroške ceste je na Glavnem mostu manj prometa.
Sašo Bizjak

Na avtobusih manj potnikov, slabša tudi dostopnost

Precej se je spremenila tudi slika javnega potniškega prometa. Z zaprtjem Koroške ceste so namreč preusmerili kar osem linij mestnih avtobusov, ki jih je uporabljala skoraj tretjina vseh potnikov, in nekatere trase avtobusov bistveno spremenili. Pokazalo se je, da je skupno število potnikov nekoliko upadlo. Največji upad so zabeležili na linijah 12 in 6, manjšega pa na linijah 2, 3 in 7. Je pa zato na priljubljenosti precej pridobila linija 18, povečanje potnikov so zabeležili tudi na linijah 1 in 4.

Obnovljeni Glavni trg s Koroško cesto je zaživel, a kaj to pomeni za prometne tokove drugje po mestu?
Sašo Bizjak

Do izboljšanja razmer z ukinitvijo parkiranja

Prometna študija je ob tem dala odgovor tudi na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če se ob Koroški cesti občina za promet zapre še Lent. Promet bi se izrazito povečal na Gosposvetski cesti, v Krekovi in Maistrovi ulici, katero bi denimo v konici prevozilo kar 14 tisoč vozil. "To je res precejšnja številka. Probleme zdaj vidimo, nismo pa še preučili vseh ukrepov, se bomo pa tega lotili takoj," komentira podžupan.

Tadej Regent

Tunel cenejši od severne obvoznice

Predor pod središčem mesta bi se predvidoma začel v križišču Gosposvetske in Vrbanske ceste ter končal v križišču Titove ceste, Partizanske ceste in Prešernove ulice. Tunel, dolg 850 metrov, bi bil dvopasovna cesta s po enim pasom v vsako smer in bi prevzel okrog 16 tisoč vozil dnevno. "Študija kaže, da bi promet v Krekovi, Mladinski in Maistrovi ulici izjemno padel, v mestu bi dobili čisto drugo prometno sliko. To bi prineslo izboljšanje tudi za avtobusni promet, ker bi zastoji bili bistveno manjši," razlaga Medved.
S študijo izvedljivosti želi občina ugotoviti, ali je izvedba predora pod mestom sploh možna, predvsem zaradi vpliva gradnje na obstoječi stavbeni fond in podzemne vode. "Gaberiti vstopa in izstopa so možni, prvo poročilo kaže, da bi bil predor nad nivojem podzemne vode, kar je odlično, prav tako je ugodna geološka sestava tal, saj gre za naplavine gramoza. Zdaj čakamo le še ugotovitve glede vpliva na pozidavo. Študijo izvedljivosti bomo javnosti predstavili še letos, pred tem o vrednosti kot tudi časovnici ne upam govoriti. Bi pa predor vsekakor bil cenejši od severne obvoznice," še pravi Medved.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta