Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) je treba vpeljevati predvsem preudarno," je na tiskovni konferenci ob zaključku več kot tri leta trajajočega projekta Didakt.UM, ki ga je preko javnega razpisa Vključevanje uporabe IKT v visokošolskem pedagoškem procesu izvedla Univerza v Mariboru (UM), izpostavil rektor mariborske univerze Zdravko Kačič. Spomnil je, da o vpeljavi IKT govorimo že več kot desetletje, vendar pa se niso vse prakse izkazale kot uspešne.
Rezultati omenjenega projekta bodo prinesli dodano vrednost za univerzo danes in v prihodnosti, uporabljena znanja pa bodo koristila pedagoškemu kadru pri poučevanju in tudi študentom pri vključevanju na trg dela. Prepričan je še, da bodo nova znanja v pomoč tudi drugim slovenskim univerzam, gospodarstvu in razvoju družbe nasploh.
Priključilo se je kar 500 profesorjev
Boštjan Šumak, predsednik projektnega sveta Didakt.UM, je izpostavil, da je glavni rezultat projekta baza znanja, ki vsem pedagoškim delavcem in zainteresirani javnosti nudi javno dostopno zbirko IKT skupaj z didaktičnimi in tehničnim priporočili. Projektu se je priključilo kar 500 profesorjev in po besedah Natalije Špur, vodje Centra za podporo poučevanju UM, so bili z izvedbo in pridobljenimi znanji zelo zadovoljni.
Špurova je pojasnila, da je bilo najbolj uporabljeno orodje (sploh v času epidemije) Mentimeter. "To je orodje za glasovanje in povratne informacije, ki profesorjem omogoča, da zberejo odziv, na primer odgovore na vprašanja. Odzivi se takoj tudi prikažejo," je odgovorila in še dodala, da tako profesorji sproti preverjajo razumevanje in temu ustrezno prilagodijo nadaljevanje predavanja.
Bolj samoiniciativni in motivirani za študij
Visokošolska učiteljica Joca Zurc s Filozofske fakultete je priznala, da je vpeljevanje IKT v pedagoški proces ni posebej navduševalo, ob vstopu v projekt Didakt.UM pa je dobila novo dimenzijo razmišljanja. "Postavila sem se v vlogo študenta in doživela, kako IKT in študij na daljavo doživljajo naši študenti," je povedala. Uporabljeno znanje je poželo uspeh tudi pri njenih študentih, ki so bili bolj samoiniciativni in motivirani za študij, boljša je bila tudi povprečna zaključna ocena na izpitu.
"Postavila sem se v vlogo študenta in doživela, kako IKT in študij na daljavo doživljajo naši študenti"
Vpeljava IKT je v trenutnih okoliščinah in v težnji po razvoju družbe pričakovana in prepotrebna, lajša namreč izvajanje pedagoškega procesa tako v živo kot tudi na daljavo, bistveno pa vpliva na razvoj kakovostnega in dostopnega javnega šolstva. Vendar se pojavlja vprašanje, kako zagotavljati kakovosten in dostopen pouk, če imajo nekateri študentje težave z dostopanjem do ustrezne opreme, ki bi jim omogočala aktivno sodelovanje na takšnih predavanjih.
Rektor odgovarja, da se problema zaveda, in še dodaja, da je vsa potreba oprema na voljo v prostorih fakultet, hibridni model pa bo omenjeno težavo delno rešil. "Če pa bo to stanje trajalo dalj časa, bo to treba sistemsko rešiti na nivoju države, ki bo tem študentom morala omogočiti ustrezno opremo," je še dejal Kačič.
