Gregor Grosman
Od prihodnjega petka naprej bodo mestni avtobusi vozili po deloma novih, deloma spremenjenih linijah, nov bo vozni red in poimenovanja nekaterih postajališč. Nekaj teh sicer še urejajo in prenavljajo, v javnem podjetju Marprom pa bodo z dokončnim opremljanjem in nameščanjem novih voznih redov ter linijskih kart pričeli v ponedeljek 27. januarja 2025. Vseh 390 avtobusnih postajališč bo po besedah direktorja Marproma Ranka Šmigoca enotno urejenih z vsemi potrebnimi informacijami o novih voznih redih.
Kot so pojasnili na tiskovni konferenci na mariborski občini, se bo omrežje racionaliziralo, moderniziralo, poenostavilo in bo bolj dostopno. Bo tudi krajše, saj se iz 290 kilometrov zmanjšuje za 24 odstotkov na 220 kilometrov. Šest glavnih linij (G1-G6) bo vozilo na 10 do 20 minut, trinajst povezovalnih linij (P7-P19) na vsaj 25 minut, dvanajst integralnih linij (I101-I112) pa vsaj dvakrat na dan.
Povečanje frekvenc na najbolj obremenjenih povezavah
Na občini med ključnimi izboljšavami navajajo, da bo učinek mreže zmanjšal čakalne vrste in povečal udobje potnikov. Vozni časi se bodo skrajšali na desetih linijah, na liniji G3 za 14 minut. Dostopnost do linij z visoko frekvenco se je iz 39 odstotkov dvignila na 69 odstotkov. Napovedali so tudi, da bodo vzpostavili 15 povezovalnih točk, na katerih bo stičišče medkrajevnega avtobusa, železnice, Mbajka in Avant2Go. Tukaj bodo uporabniki lahko presedlali na druge oblike mobilnosti. Namestili bodo tudi kolesarska stojala, na katerih bodo ljudje lahko puščali lastna kolesa.
Spremenila se bodo imena postajališč, ki bodo poimenovana po dejanskih ciljih potovanj in naj bi bila lažje prepoznavna. Tudi za tujce. Vzpostavili bodo 33 novih postajališč, deset je že zgrajenih, deset novih zelenih nadstrešnic v mestnem jedru in pripravili nove sheme linij z vrisanimi vsemi oblikami mobilnosti in mobilnostne karte po vzoru tujine. Te bodo nameščene na vseh postajališčih z nadstrešnicami. Vsaka linija bo dobila svojo barvo, za lažjo prepoznavnost, pri snovanju postajnih voznih redov pa so le-te prilagodili tudi starejšim in slabovidnim.
Plačevanje voženj s kreditno kartico
Še naprej bo na avtobusu mogoče pri vozniku kupiti in plačati vozovnico z gotovino, novost pa je plačevanje vožnje s pomočjo kreditnih kartic Visa in Mastercard. "Delež nakupov vozovnic na avtobusu je v Mariboru precej visok in se v povprečju giblje okrog 6 odstotkov. Možnost plačila s karticami so poskusno uvedli že 9. decembra lani, plačevanje je brezstično, omogoča plačilo za več oseb hkrati in upošteva prestop v roku 75 minut," je dodal Šmigoc in razkril, da se je do sredine januarja delež plačil s kreditnimi karticami povzpel na 9 odstotkov. Od novosti si obetajo prihranek pri času in razbremenitev šoferjev.
Banko OTP so na MOM izbrali kot partnerja za zagotavljanje in obdelovanje plačilnega prometa na vseh linijah mestnega potniškega prometa. V Mariboru so v prvih tednih testnega delovanja nove plačilne možnosti zabeležili plačila s karticami iz 27 držav, je razkrila direktorica Vise za Slovenijo Alenka Mejač Krassnig. "To jasno kaže, zakaj so kartice pomembno plačilno sredstvo v javnem prometu, saj omogočajo enostaven dostop tudi tistim, ki niso redni uporabniki javnega prevoza." Boris Turk, vodja poslovnega razvoja Mastercard Slovenija pa je izpostavil, da pozdravlja odločitev mesta Maribor, ki je uvedlo možnost neposrednega plačevanja s kartico v javnem prevozu, ter da ta rešitev presega kompleksnost klasičnih POS plačil.
Uporaba javnega prevoza narašča
Občina, ki si želi s prenovo med drugim spodbujati pešačenje, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza kot alternativo osebnim avtomobilom, je na pripravo novih linij prejela 674 komentarjev oziroma predlogov občanov, več kot 600 so jih po besedah mariborskega župana Saše Arsenoviča upoštevali. Ta sicer pričakuje tudi negativne odzive, predvem pa trenutne in bodoče uporabnike javnega prevoza poziva, naj se pravočasno informirajo o načrtovanih spremembah, da na dan začetka obratovanja novih linij ne bo slabe volje.
Arsenovič je izpostavil, da je uporaba javnega mestnega prometa v zadnjih letih rasla organsko, s širitvijo mesta, vendar se doslej niso delali ustrezni popravki osnovnih linij. "Kljub temu, da mesto ni tako zgrajeno, smo želeli vzpostaviti sistem, ki bo bolj pregleden in čim bližje temu, kar smo vajeni iz velikih mest - metrojskemu sistemu. Torej eni osnovni liniji in drugim, ki se na to navezujejo." Župan napoveduje, da bo odslej 91 odstotkov prebivalcev od najbližje avtobusne postaje oddaljenih do 300 metrov, trenutno je takšnih 85 odstotkov. "Z integriranimi linijami bomo izboljšali dostopnost za redkeje poseljena območja kot so Hrastje, Gaj, Počehova, Kamiška graba. Razbremenili bomo ceste, ki povzročajo prometne zamaške, torej na Mlinski, Partizanski, Ljubljanski pri UKC," je pojasnil Arsenovič.
Na vprašanje, koliko je občino stal projekt prenove linij, na MOM odgovarjajo, da je "o skupni oceni stroškov še preuranjeno govoriti, saj dela še niso zaključena. Za gradbena dela (ureditev pločnikov, dostopnosti na avtobusnih postajališčih) in izvedbo horizontalne in vertikalne signalizacije je bilo namenjenih približno 100 tisočakov." Urejajo pa še nadstrešnice, toteme, oblikujejo karte, potrebno je bilo poskrbeti za preprogramiranje programske opreme, nabaviti morajo še stojala za kolesa.
Nova imena postajališč
Kot je povedal Šmigoc, vstopa Maribor z novim sistemom linij mestnega promteta v sodobno dobo mobilnosti, ki zagotavlja hitrejše povezave, boljšo dostopnost in okolju prijazne rešitve za vse generacije. Prenovo opisuje kot velik izziv, veliko je bilo pripravljalnih del. Flote avtobusov in števila šoferjev niso ne širili, ne krčili, obljublja pa povečanje frekvenc vožnje avtobusov na najbolj obremenjenih povezavah.
Med pripravami na prenovo so uredili dve novi parkirišči Park&Ride pri E.Leclercu in dorani Tabor. Linija P17 bo E.Leclerc povezovala z mestom, v jutranjih konicah bo vozila vakih 15 minut, vozniki, ki bodo vozila parkirali pri dvorani Tabor pa bodo imeli na voljo več linij: G4, G6, P18 in v bližini tudi P11. Obe parkirišči sta trenutno še brezplačni, vendar Šmigoc napoveduje skorajšnje zaprtje parkirišča pri dvorani Tabor in ureditev parkiranja s plačljivo parkirnino.
Elektrifikacija voznega parka
Po novem voznem redu bodo vozili z obstoječimi vozili, pri čemer je Mitja Klemenčič z Urada za komunalo, promet in prostor MO Maribor izpostavil visoko, 17 odstotno elektrifikacijo voznega parka, ki jo bodo še širili. Trenutno po mestu vozi 9 električnih avtobusov in 4 mini električna vozila Maister, načrti MOM pa predvidevajo, da bo do leta 2030 polovica voznega parka električnega.
V novembru 2025 naj bi občina prejela 8 novih električnih avtobusov, štiri 18 metrska vozila za linijo G1 in štiri 10 metrske avtobuse za linije v mestnem središču, 10 električnih avtobusov za linije G2, G3 in P18 pa naj bi bilo dobavljenih v letu 2026. Oktobra letos načrtujejo tudi dobavo električnega vlakca, na osrednji avtobusni postaji AP Mlinska, v Marpromovih delavnicah, na Tezenski Dobravi in na Jadranski cesti pri Energetiki pa bodo še letos uredili tudi nova polnilna mesta za e-buse.
