Po razkritju Večera, da so kriminalisti izvedli hišne preiskave in tudi priprli osumljence onesnaženja v Pivoli pri Hočah, je policija danes stopila pred medije in o napredku v tem primeru razkrila nekaj več podatkov. Vodja sektorja kriminalistične policije PU Maribor Beno Meglič je povedal, da so 18 hišnih preiskav in druge aktivnosti s pomočjo kolegov z drugih policijskih uprav v tem tednu izvajali v Mariboru, Celju in Ljubljani. Zanimala jih je poslovna dokumentacija, pridržali so, kot je znano, šest oseb. Eden od osumljenih je z območja Celja, preostalih pet pa iz podjetij z ljubljanskega območja. Za koga gre, Meglič ni razkril.
"Vodila jih je izključno koristoljubnost"
So pa to po naših informacijah vozniki, ki naj bi bili za posamezni odvoz blata prejeli sto evrov, in dva direktorja domnevno odgovornih podjetij - Miran Zupančič, vodja ljubljanske prevozniške firme Lasaz, in Urban Majcen iz celjske družbe CEP, ki je uradni prevzemnik blata iz ptujske čistilne naprave, od koder naj bi smrdeča gmota, odložena v Pivoli, izvirala.
Osumljenci so 3. junija od pogodbenika prevzeli devet tovorov v skupni teži 197 ton in to z dvema tovornjakoma pripeljali na območje Pivole, kjer so blato odložili v naravi. "Ugotovljeno je bilo, da je pri tem sodeloval tudi 36-letnik z območja Maribora, ki je pokazal lokacijo, kje naj se blato odloži, in za to prejel tudi plačilo," je pojasnil Meglič.
Osumljeni so v okviru gospodarskih družb bodisi kot zaposleni bodisi kot odgovorne osebe ravnali v nasprotju s sklenjenimi pogodbami o ravnanju z odpadki in s predpisi o varstvu okolja. "Vodila jih je izključno koristoljubnost," je dejal vodja mariborskih kriminalistov. Dvema osumljencema so pridržanje odpravili, štiri pa so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Mariboru.
Grozi jim osem let zapora
"Kazenska ovadba je podana za šest fizičnih oseb in dve pravni osebi, ki so utemeljeno osumljene, da so v sostorilstvu izvršile kaznivo dejanje kvalificirane oblike obremenjevanja in uničevanja okolja po 332. členu kazenskega zakonika, saj so s svojimi ravnanji povzročile škodo za zdravje in življenje ljudi in živali, prav tako pa tudi veliko škodo na rastlinah. Zagrožena kazen za navedeno kaznivo dejanje je do osem let zapora," je navedel Meglič in med drugim izpostavil, da je kemična analiza tal in odpadka pokazala, da ta vsebuje težke kovine, kot so baker, cink in svinec, prisotna je tudi salmonela.
Ekološki kriminal kot eden najdonosnejših poslov
Na PU Maribor pravijo, da ekološka kriminaliteta nezakonitega pošiljanja odpadkov postaja eden najdonosnejših nezakonitih poslov, zato je to področje prednostna naloga policije. "Organizirane kriminalne združbe poskušajo prevzeti in prodreti v družbe, ki se legalno ukvarjajo z odpadki, in pod krinko legalnosti nadaljevati z nelegalnimi aktivnostmi ter z odpadki pridobivati premoženjsko korist," so zapisali in dodali, da se problematika nezakonitih pošiljk odpadkov pri nas in v regiji povečuje.
Imamo slabe podatke in slab nadzor
Jaka Kranjc, Ekologi brez meja: "Že dlje časa vemo, da se te stvari dogajajo, vemo tudi, da imamo slabe podatke in da nadzor šepa. Problem je tudi, da v Sloveniji nimamo dovolj kapacitet za predelavo odpadkov in potem zaradi izvoza cene narastejo. S tem pa tudi motiv za podjetja, da odpadke odložijo v naravo in pri tem zaslužijo. Inšpekcija ima premalo ljudi, pa še ti so zaposleni z rutinskim nadzorom nad obrati, kjer je tveganje za onesnaženje višje.
Pri Pivoli izstopa le to, da je onesnaženje tako veliko, da se je vključila policija, ki zadevo obravnava po kazenskem zakoniku. Rešitev bi bila ažurno spremljanje podatkov o prevzemu in odlaganju, s čimer bi se odstopanja takoj zaznala. Rešitev pa bi bila tudi, če bi v Sloveniji vzpostavili dovolj lastne infrastrukture za predelavo odpadkov, pri čemer ne mislimo na sežigalnice - s tem bi se izognili napihovanju cen pri prevzemu odpadkov in spodbudi za odlaganje na črno. Agencija za okolje pa bi morala nadzirati, kdo vse ima dovoljenje za prevzem odpadkov." (uč)
Kolikšno protipravno korist so z dejanjem povzročitelji pridobili, na PU Maribor še ne morejo govoriti. Za zdaj policija tudi ne razkriva, ali osumljence onesnaženja v Pivoli povezuje z nezakonitim odlaganjem blata v Dramljah in Šentjurju. So pa ugotovili, da so posamezniki med njimi, ki se ukvarjajo s prevzemom, prevozom in obdelavo raznovrstnih odpadkov, v preteklosti že bili obravnavani zaradi kršitev predpisov s tega področja, zato preiskavo širijo tudi v tej smeri. "Ob ugotovitvah bomo ustrezno urgirali bodisi s podajo dodatnih kazenskih ovadb bodisi z uvedbo predlogov drugim prekrškovnim organom za izvedbo ustreznih postopkov," je še pojasnil predstavnik PU Maribor ter poudaril, da je treba v teh primerih ločiti med prekrškom in kaznivim dejanjem. Za dokazovanje slednjega je namreč nujno ugotavljati obseg škode na okolju.
Meglič je še izpostavil, da okoljski problematiki posvečajo veliko pozornosti. "Problematika v zadnjem obdobju ne izstopa, število kaznivih dejanj se giblje med dva do sedem dejanj v zadnjem petletnem obdobju. Letos smo obravnavali štiri tovrstna kazniva dejanja obremenjevanja in uničenja okolja po 332. členu kazenskega zakonika."