Tudi letos organizatorji krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi, ki je potekala včeraj in teče še danes v sodelovanju z Rdečim križem, Območnim združenjem Maribor in Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor ter nogometnim klubom NK Maribor, pričakujejo rekordno udeležbo, a ne bodo prav nič razočarani, če temu ne bo tako. Letošnji odvzem je prvič potekal na severnem delu tribune, organizatorka akcije Mojca Pepelnik pa je, enako kot zdravstveno osebje, zadovoljna, ker imajo tukaj več prostora. "Malo se uvajamo, učimo, lovimo - dobro nam gre." Tudi sama je že zjutraj darovala kri, prvega darovalca pa je pred vhodom opazila že pet pred sedmo. "Ljudje, ki radi darujejo, sprejmejo 'omejitve.'" Razen mask in razdalje pa tako ali tako ni nič drugače, kot v letih pred korono," pravi Pepelnikova, ki skupni imenovalec vseh deset let nedvomno vidi v sreči ljudi, ko darujejo kri.
Dobrodošli cepljeni in necepljeni darovalci
Dr. Erika Kavaš, specialistka transfuzijske medicine pravi, da se še dobro spominja prve krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi. "Pred prvo akcijo smo bili malo skeptični, ker nismo vedeli, kako se bo javnost odzvala. A že na prvi akciji je bilo 164 krvodajalcev. Mislim, da se je v zadnjih desetih letih ime in prepoznavnost kluba NK Maribor v državi samo še stopnjevala." Tudi zato je bila krvodajalska akcija vsako leto bolj uspešna, je prepričana.
Za darovanje krvi se je treba predhodno naročiti, klice krvodajalcev sprejemajo na telefonskih številkah 02 321 22 71 in 041 320 796.
Zdravnica opaža, da se število krvodajalcev vztrajno zmanjšuje. "V zadnjih desetih letih tako v Prekmurski kot v Štajerski regiji kličemo in vabimo zmeraj iste krvodajalce." Starejši, ki so dopolnili 65 let, ne smejo več darovati krvi, aktivnih mlajših krvodajalcev pa skoraj ni več. "Razmisliti moramo, in to mora biti odločitev države, kako bomo ta sistem ohranili. Krvodajalec mora biti ustrezno spoštovan, prepoznaven in v zdravstvenem sistemu bi moral imeti določene prednosti. Da ko zboli, ne čaka pol leta na obravnavo." Lahko bi imeli tudi določene ugodnosti pri zdravstvenem zavarovanju, razmišlja zdravnica, ki si želi, da ko bo šla čez šest ali sedem let v pokoj, da bi ta sistem prostovoljnega krvodajalstva še deloval. Brezplačno krvodajalstvo sicer ogrožajo plačljivi sistemi odkupa krvne plazme.
Letos se je na odvzem krvi prijavilo več kot 130 ljudi za ponedeljek, približno sto pa za v torek, a so prijave včeraj čez dan za torkove termine še sprejemali. Kako pa zdravnica komentira številne spletne komentatorje, ki po družbenih omrežjih pišejo, da proti covidu-19 cepljeni ljudje ne bi smeli darovati krvi? "Verjamem svetovnim znanstvenikom, ki delajo na tem področju in če je trenutno najboljša preventiva cepljenje, je treba to upoštevati. V krvodajalstvu pri zdravljenju ljudi ne ločimo krvi cepljenih in necepljenih. Nikjer v Evropi in po svetu tega ne počnejo."
Poziva k prilagoditvi sistema
Metod Dolinšek z Območnega združenja Rdečega križa Maribor ugotavlja, da so že od začetka pandemije koronavirusa zaloge krvi nizke. Analize kažejo, da se je bazen krvodajalcev v SV Sloveniji v zadnjih petnajstih letih prepolovil. Težavo vidi tudi v tem, da ogromno someščanov dela v Avstriji. "Ti so za našo krvodajalsko službo, tako kot je organizirana, pravzaprav nedosegljivi," pravi in poziva k prilagoditvi sistema odvzema krvi.
130 krvodajalcev se je letos prijavilo na akcijo samo prvi dan.
Tradicionalno je v Sloveniji stanje slabše po koncu poletja, dodaja. "Zato smo zelo hvaležni, da je ta akcija v začetku septembra. V desetih letih se je odzvalo ogromno ljudi s prostovoljsko gesto in te zaloge nam pomagajo popraviti situacijo." Pričakujejo, da bo tudi letošnja akcija rekordna, kot je bila lanska, in da bodo zbrali 300 doz krvi.
Vsak deci šteje
Vsi darovalci so tudi letos prejeli posebno darilo. Tokrat je to bila 400 ml flaška z emblemom akcije, kakršne ne bo mogoče kupiti nikjer drugje. "Kaj si bodo vlili vanjo, prepuščam vsakemu posamezniku. Seveda navijam za vodo," je šaljivo dejala Pepelnikova. Sama je kri darovala oblečena v majico iz leta 2011, v spomin, da je 5. septembra tega leta prvič darovala kri.
Vesna Kraner in Manja Javnik Struča, mama in hči sta krvodajalki že več let in obe navijačici NK Maribora. "Mislim da je to nekaj dobrega, ne vemo, kdaj bomo sami to rabili," je povedala Kranerjeva, njena hčerka pa dodala, da se večinoma odzove, ko jih k temu povabi nogometni klub. Zaveda se, da vsak deci šteje. Tadej Konstantinović je v okviru akcije Vijol'čna kri življenjsko tekočino daroval že devetič. "Enkrat sem bil na dopustu in ni šlo," se spominja. "Rad pomagam sočloveku, tudi sam sem že potreboval kri, zaradi tega se vsako leto udeležujem krvodajalske akcije tukaj pa tudi sicer vsake tri mesece." Pohvalil je sistem naročanja, za odvzem pa se je prijavil že pred dvema tednoma in si zagotovil zgodnji termin.
Skupno čez trideset krat je kri daroval Andraž Šilak, krvodajalske akcije v Ljudskem vrtu pa se je udeležil drugič. "Tukaj je nekoliko drugačno okolje kot v bolnišnici," je povedal Šilak, ki ceni družbo in možnost pogovora z drugimi darovalci. Na vprašanje, kaj bo on dal v flaško je nasmejan odgovoril, da v duhu zdravega načina življenja vodo, "sicer pa vsi vemo, kaj gre v njo." Glede spletnih komentarjev, v katerih mnogi pišejo, da cepleni ne bi smeli darovati krvi pa meni, da "ko kri potrebuješ, je vseeno kakšno dobiš. Ne vidim smisla, da se okoli tega kregamo. Vsaka kaplja je dragocena."
