Mihela Kaloh
Zelo sem vesel in počaščen, da so svetniki in župan občine Duplek prepoznali moj trud in ga nagradili z Glonarjevo nagrado," pravi operni pevec Tim Ribič, prejemnik tega najvišjega občinskega priznanja za kulturo, ki ga je dobil za doprinos k promociji domače občine in kraja. Močan pečat je doma pustil tudi kot vodja cerkvenega zbora sv. Martina in kot član ansambla Dupleška mornarica. Ob tem se nasmeje in doda, da je v njem, ne glede na to, kje po svetu nastopa, veliko Duplečana. "To vsi zelo hitro prepoznajo, saj težko skrivam svoj dupleški dialekt. Kjerkoli sem nastopal, sem povedal, da sem Duplečan. Celo na Japonskem sem povedal, od kod sem. Na svoj kraj sem zelo ponosen. Oba moja starša sta iz Dupleka, oče je bil pet mandatov župan, veliko je naredil za naše kraje," še pove.
Tenor nad obsegom moškega glasu
Kot samostojni kulturni delavec je odpel in odigral preko 20 solističnih vlog, zdaj pa kot pevec in asistent režije sodeluje v SNG Maribor pri Straussovem Netopirju. Pred štirimi leti je namreč oglušel na desno uho. Odločil se je, da si bo vzel sezono zase, za svoje zdravje in ne bo nastopal v gledališču. "Dober mesec za tem sta mi direktor in umetniški direktor ponudila delo asistenta režije. Menila sta, da bi bilo dobro, če ostanem v stiku s teatrom. Tako sem danes v mariborskem SNG zaposlen kot asistent režije in delno tudi kot pevec," pripoveduje Ribič. Kar nekaj časa je trajalo, da se je naučil sam sebe slišati na nov način in peti z zgolj 15-odstotnim sluhom na desno uho, še razkrije. "Sedaj odkrivam nov svet in delo s številnimi režiserji mi odpira nova obzorja in tudi nove možnosti," pripoveduje Ribič. Trenutno sodeluje z Arnaudom Bernardom, režiserjem, ki je delal z Lucianom Pavarottijem in ima v Veronski operi vsako leto svojo predstavo; k sodelovanju ga vabi tudi priznani režiser Filippo Tonon.
Alfredo se ga je oprijel
Kljub številnim vlogam, ki jih je odigral, ga publika najbolj pozna po vlogi Alfreda iz opere Netopir. "Alfreda sem odpel že 60-krat v štirih produkcijah. V tej vlogi sem pel po vsej Španiji, v Avstriji, v dveh produkcijah v Sloveniji. Z gotovostjo lahko rečem, da se mi je ta vloga najbolj vtisnila v srce. Prav tako mi je bila vsaka vloga, ki sem jo interpretiral, v danem trenutku pri srcu. Spoznavaš operni lik, se vživiš vanj in ti pomeni izziv. V določenih momentih se lahko celo poistovetiš z njo, včasih jo lahko interpretiraš tako, kot bi si želel, da bi se odvijalo tvoje življenje, zato je vsaka vloga po svoje zanimiva," pripoveduje.
Na seznamu želja ima še številne vloge, ki jih želi odpeti. "Zelo mi je všeč Puccinijeva opera La Boheme. Sedaj pri njej sodelujem kot asistent režije pri Arnaudu Bernardu in preko njega sem jo še pobliže spoznal, vodil sem tudi celotno postavitev te opere lani v Lizboni, sam pa v njej, razen v študijski predstavi, še nisem nastopal. In vloga Rudolfa je tista, ki bi jo nekoč še rad zapel," razkrije. Pove, da mu je lažje peti ob igri kot na koncertu: "Lažje se vživim v vlogo, lažje jo interpretiram in tudi kostum ima svojo moč." Ribič, ki govori nemško, angleško, italijansko in hrvaško, je nastopal tudi v jezikih, ki jih ne obvlada. Denimo v japonščini ali francoščini: "Zlasti takrat, če jezika ne obvladaš, je treba narediti temeljito študijo izgovarjave. Le tako lahko prepričaš publiko in interpretacijo vloge izvedeš tako, kot si je avtor zamislil."
Prepletata klasično in zabavno glasbo
V času karantene zaradi epidemije koronavirusa so številne operne hiše svoje predstave preselile na internet in tudi tako dodatno promovirale klasično glasbo med širšo publiko. Tim Ribič med karanteno ni nastopal, sta pa v tem času s partnerico Špelo Pokeržnik začela nov glasbeni projekt, ki sta ga poimenovala TŠ Musica. "Gre za preplet klasične in zabavne glasbe v svojstveno glasbeno izraznost, namenjeno širši publiki. Špela piše besedila, jaz glasbo in aranžmaje. Tako sta med karanteno nastali dve pesmi. Eno sva že posnela in se je predvajala na RTV Slovenija v oddaji Slovenski pozdrav. Mislim, da je tudi to eden od načinov, kako s prepletom mojega klasičnega in Špelinega pop glasu klasični način petja predstaviti širši publiki," razmišlja.
Kljub številnim nastopom, ne le po Sloveniji, temveč tudi na priznanih opernih odrih v Avstriji, Nemčiji, Španiji, Italiji, Franciji in celo na Japonskem, ostaja tenorist Tim Ribič neločljivo povezan s svojim domačim krajem, Duplekom. In lahko tudi potegne vzporednico med domačim in tujim občinstvom: "V tujini, na primer v Avstriji, tudi Nemčiji, Franciji in Italiji, je dolga tradicija klasične glasbe in ljudje bolj prepoznajo tudi tista dela, ki jih pri nas pozna malo ljudi. Pri nas vsi poznajo Traviato, Rigoletta, svetovne uspešnice. Vendar pa v zadnjem času tudi pri nas, zlasti zahvaljujoč internetu in novim medijem, vse bolj stopajo v ospredje tudi manj znana dela."
Prepričan je, da je treba občinstvo primerno glasbeno izobraziti, kar je po njegovem mnenju naloga gledališč. Ta si morajo zastaviti pravi program, ki bo na eni strani za širše množice, na drugi pa bo vzgajal publiko: "Cena vstopnice pri tem ne sme biti izgovor, ovira. V posamezno predstavo je vključenih čez 200 ljudi, cel operni orkester, tehnika, podpora, solisti ... Trend obiskanosti se v zadnjem času sicer veča, zato mislim, da smo pri nas na dobri poti. V Mariboru je gledališče v povprečju 80-odstotno zasedeno. Je pa treba delati na promociji, na vzgajanju mladih za klasično glasbo."
Zmeraj Duplečan
Sam je pri tem precej aktiven zlasti v domačem kraju, kjer veliko nastopa na različnih prireditvah, svoj poklic opernega pevca predstavlja v šolah v občini ter z nasveti in učnimi urami pomaga domačim glasbenikom.
Vse pogosteje pa se dogaja, da se tudi sam znajde pod odrom, med občinstvom, in ponosen spremlja šolske nastope svojih dveh sinov. "Oba obiskujeta glasbeno šolo. Starejši igra kitaro, mlajši čelo. Ne vem, ali to pomeni, da gresta po očetovih stopinjah. V to ju nikakor ne bom silil. Če bosta imela željo, pa ju bom podpiral," zaključi tenorist, ki je bil že v vrtcu znan po svoji interpretaciji Kekčeve pesmi.
