Nevladne kulturne organizacije na odgovornost kličejo mestne svetnike: Če ne bo rešitev, župana pozovite k odstopu

mbk
12.06.2023 14:52

Nevladne kulturne organizacije so pred jutrišnjim sestankom z županom Sašo Arsenovičem, na katerem naj bi končno izvedele, ali bodo sploh lahko obstale, na mestne svetnike naslovile javno pismo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Krivda za nastali kaos ni sistemska, ampak subjektivna, politična. Mestno vodstvo na čelu z županom je v nekem trenutku zaradi meni neznanih razlogov izgubilo kompas," v pismu pravi Rajko Muršič z ljubljanske Filozofske fakultete.
Andrej Petelinšek

Nevladne kulturne organizacije so pred jutrišnjim sestankom z županom Sašo Arsenovičem, na katerem naj bi končno izvedele, koliko denarja jim bo odmerjenega v podhranjenem proračunu in ali bodo sploh lahko obstale, zaostrile svoja stališča. V javnem pismu na odgovornost kličejo mestne svetnike. Pismo objavljamo v celoti: 

Spoštovane mestne svetnice, svetniki, nevladne organizacije s področja kulture z nejevero spremljamo neaktivnost in neangažiranost Mestnega sveta vsled izjav vodstva MOM, da se je le mesec in pol po sprejetju občinskega proračuna, v njem "nenadoma" pojavila luknja in da so zaradi tega nujno potrebni rezi v področje kulture, mladine, sociale in športa. Medtem ko projekti kot so brv, mednarodna šola za bogate, OFEM itd. veselo tečejo dalje, oz. so že pred tik pred otvoritvijo. Povsem nevzdržno je, da vodstvo MOM nastalo situacijo poskuša prikazati kot nenadno, nepredvidljivo katastrofo, kakor da ne gre za posledico slabega vodenja občine in slabega načrtovanja investicij. Ob tem si vodstvo MOM še drzne pokroviteljsko izjaviti "da smo vsi na istem". Vsi zagotovo nismo na istem, razen, če tudi zaposleni na MOM ne morejo plačevati svojih računov, si bodo znižali plače ali se celo odpustili?

S krčenjem sredstev bodo že tako podhranjene vsebine, ki so primarno namenjene prebivalkam in prebivalcem mesta ter okolice, skoraj povsem izginile iz Maribora. Opustošenje bo veliko, saj bo mesto ostalo brez veziva, ki je v času vedno večje atomizacije in individualizacije družbe nujno za vzdrževanje socialnega in duševnega zdravja skupnosti. Ob tem ne pozabimo, da nevladne organizacije z omenjenih področij nudijo visoko kakovostne vsebine, ki so večinoma brezplačne ali pa vsaj zelo cenovno dostopne, kar pomeni, da jih koristijo tudi socialno šibkejše družbene skupine, do katerih je mesto, ki vedno bolj krči tudi javni prostor, vedno manj prijazno.

Prekinjena bo kontinuiteta

Z rezi se mesto samo na področju kulture, ki je javna dobrina, odpoveduje široki paleti mestotvornih vsebin: odpoveduje se filmskim festivalom in filmski produkciji, koncertom nekomercialne glasbe, neodvisnemu radiu, neodvisnemu gledališču, mladinskemu gledališču, sodobnemu plesu, festivalu sprehodov in oživljanju mestnih dvorišč, razstavam sodobne umetnosti, strokovnim revijam s področja kulture, mednarodnim rezidenčnim programom, strokovnim izobraževanjem s področja kulture in umetnosti za mlade, strokovnjakom in pedagoškim delavcem, usposabljanem dijakov in študentov, celoletnim kulturnim in ustvarjalnim programom za otroke in družine, bogati kulturno-umetnostni ponudbi za šolske skupine... Z rezi bo prekinjena kontinuiteta, ki je izjemnega pomena pri razvijanju kulturno-umetniških vsebin, nagovarjanju občinstva in vzpostavljanju družabnostnega momenta, prekinjena bo interakcija z občinstvom, ki jo je izjemno težko ponovno vzpostaviti, kot je pokazala pandemija, ustvarjalci, umetniki in kulturni producenti bodo odšli v druga slovenska in evropska mesta, kjer okolje bolje razume pomen omenjenih vsebin in mesto bo izgubilo velik dotok državnega in evropskega denarja, ki ga v občino prinašajo nevladne organizacije.

Letno ustvarijo 72 milijonov evrov prihodkov

Nevladne organizacije v Sloveniji smo v letu 2021 ustvarile nekaj več kot milijardo evrov prihodkov od česar je bilo javnih sredstev slabih 534 milijonov ali polovica in od teh so občine zagotovile dobrih 125 milijonov, ostalo pripade na ministrstva. V Mariboru je MO Maribor namenila 769.053,00 eur za kulturo iz javnih razpisov v letu 2021, oz. 0,69% proračuna in 4.141.489,54 eur vse skupaj za NVO iz javnih razpisov oz. 2,94% proračuna. Mariborske NVO so po podatkih iz AJPESA ustvarile cca 72 milijonov evrov prihodkov. Vsa ostala sredstva, okoli polovico vseh prihodkov, nevladne organizacije pridobimo bodisi na trgu ali pri tujih donatorjih in s temi pridobljenimi sredstvi, katerih del na koncu pristane v državnem in občinskih proračunih, skrbimo za vrsto javnih servisov, namenjenih državljanom_kam in občanom_kam. Če torej beremo podatke, ki so na voljo in jih tudi razumemo, je slika tega, kaj pomeni financiranje nevladnih organizacij s strani občine, povsem drugačna. Vsak evro, ki ga občina investira v NVO, se vsaj enkrat oplemeniti v finančnem smislu, predvsem pa v neprecenljivi vrednosti vsega, kar nevladne organizacije prispevamo k blaginji in razvoju lokalne skupnosti. Večino prihodkov preko opravljenih storitev vrnemo skupnosti. In da bo jasno, o čem se pogovarjamo: v lanskem letu je bil delež proračuna, ki ga je MOM namenila kulturi na programskih in projektnih razpisih 0,69% (v Ljubljani je za isto področje v istem obdobju namenjenih 0,86%!!!). Namesto v pretekli strategiji predvidenega in zaradi inflacije potrebnega povečevanja, mislimo ta delež še zmanjševati - ob dejstvu, da je bil sprejet najvišji proračun v zgodovini Mestne občine Maribor. Marsikatere NVO so tudi podizvajalke programov javnih zavodov, ki so bili prav tako predmet krčenja sredstev, ki jih sicer namenjajo za programe z zunanjimi izvajalci. Javni zavodi in NVO pa so skozi programe in projekte delodajalci številnim samozaposlenim v kulturi.

Raziščite in pozovite k prevzemu odgovornosti!

Ne moremo pristajati na izjave, da denarja ni. Denar je, ampak je usmerjen v napačne stvari. Mestne svetnice in svetnike vas zato pozivamo k prevzemanju odgovornosti. Malomarno ravnanje z javnim denarjem ne more ostati nekaznovano. Zavedajte se, da je Mestni svet najvišji organ občine. Zahtevamo, da natančno raziščete, kako je do luknje v proračunu prišlo in da sredstva v celoti preusmerite nazaj v vsebine s področja kulture, mladine, sociale in športa. Dodatno zahtevamo, da župana Sašo Arsenoviča pozovete k prevzemu odgovornosti. V kolikor župan ne bo pripravljen in sposoben poiskati ustreznih rešitev, ga pozovite k odstopu.

S spoštovanjem.

Podpisani (v naključnem vrstnem redu):

Martin Počkar, Kulturno umetniško društvo Coda

Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže

Hana Repše, samozaposlena v kulturi in Zavod MARS Maribor

Nika Bezeljak, v imenu Kulturno-umetniškega društva Moment

Miha Horvat, Ustanova Fundacija Sonda + iLabGT22

Marko Urbanek, Maja Arzenšek, Ajda Pfifer, Center plesa

Maja Malus Azhdari, Društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga

Mitra Sergej Vujanović, Zavod MARŠ Petra Hazabent,

Društvo NAGIB Maja Pegan, Hiša! društvo za ljudi in prostore=Rajzefiber+Živa dvorišča+CGU

Ramiz Derlić, Društvo IndiJanez

Mojca Pernat, Film Factory

Barbara Polajnar, samozaposlena v kulturi in

Društvo ZIZ Društvo za razvoj filmske kulture, Maribor

Lucija Smodiš, Pekarna Magdalenske mreže

Vid Kmetič, Rajzefiber, Festival sprehodov

Anamarija Nađ, Društvo ZIZ

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta